Jure Kljajić

Da zastarelo in pomanjkljivo elektroenergetsko omrežje v Pomurju ovira gospodarski razvoj in vpliva na kakovost bivanja, ni novost. Leta 2023 je svet pomurske razvojne regije (svet regije) soglasno sprejel sklep, s katerim je pozval k pospešitvi gradnje 110-kilovoltnega daljnovoda med Mursko Soboto in Lendavo. Kljub temu se danes, leto in pol kasneje, dela še niso začela.

Sporna dva stebra

Družba Elektro Maribor, ki je investitor projekta, je gradnjo daljnovoda Murska Sobota–Lendava uvrstila v svoj investicijski načrt že leta 2024. Projekt je večmilijonska naložba, ki bi zagotovila dvostransko napajanje RTP Lendava na 110-kV nivoju in sklenila tako imenovano pomursko zanko. »To pomeni večjo zanesljivost in kakovost napajanja ter podporo rasti potreb po električni energiji in priklapljanju obnovljivih virov,« poudarjajo v podjetju.

arhiv

Za večji del trase – od stojnega mesta 5 do 47 in od stojnega mesta 51 do RTP Lendava – je gradbeno dovoljenje pravnomočno že od leta 2022. Težave so na odseku med stojnima mestoma 47 in 51, kjer sta sporna predvsem dva stebra ob cesti Renkovci–Dobrovnik. Delno gradbeno dovoljenje za ta odsek je bilo izdano v začetku leta 2023, a sta bila zoper dovoljenje in zoper omejitev lastninske pravice sprožena upravna spora.

»V maju 2025 je upravno sodišče eno od zadev vrnilo v ponovno odločanje pristojnemu organu. Dokler gradbeno dovoljenje ne bo pravnomočno, gradnja ne more steči,« pojasnjuje distributer električne energije in dodaja, da so morali zaradi zamika tega projekta bistveno preoblikovati druge načrtovane investicije.

Jure Kljajić

Projekt, kot še poudarja investitor, trenutno pripravljajo za izvedbo, vse aktivnosti pa v družbi Elektro Maribor izvajajo z namenom čim prej ustvariti razmere za izvedbo del.

Turnišče vleče, birokracija zavira

Med pomurskimi občinami je turniška, ki jo vodi župan Borut Horvat, najglasnejši in najaktivnejši zagovornik projekta. Prav na podlagi njihove pobude je svet regije leta 2023 sprejel sklep o nujnosti gradnje. »Poleg obravnave v svetu regije smo opravili več sestankov z vodstvom Elektra Maribor in njihove območne enote v Murski Soboti, aktivirali podjetnike, ki zaradi omejitve omrežja ne morejo pridobiti dodatne priključne moči, in vse skupaj s prošnjo po prednostni obravnavi zadeve posredovali Elektru Maribor, ta pa na upravno sodišče,« pravi Horvat.

Osebni arhiv

Občina je skušala vzpostaviti stik tudi s pritožnikoma. »Predvsem s pritožnikom iz Ljubljane, saj nam je bilo povedano, da bo ob dogovoru z njim tudi drugi pritožnik, njegov brat, odstopil od pritožbe,« dodaja župan in našteje še aktivacijo pomurskih poslancev ter neštete prošnje in opozorila, ki so jih poslali pristojnim ministrstvom. »Vse, kar je bilo v naši moči, da bi zadevo premaknili z mrtve točke, smo storili. Pozvali tudi k sprožitvi razlastitve, če z drugimi sredstvi ni moč priti do dogovora,« poudari Horvat.

Na območju turniške občine želi kar nekaj družb širiti proizvodnjo ali jo vzpostaviti na novo, toda zaradi omejitve odjema jakosti električne energije čakajo na vzpostavitev daljnovoda. Prav tako slabo energetsko omrežje čedalje bolj čutijo občani, saj pogosto prihaja od izpadov električne energije, predvsem v konicah, ko sedanje omrežje ne zagotavlja dodatne varnosti. »Občani se na nas obračajo, ker jim zavračajo vloge za vzpostavitev sončnih elektrarn ali pa so soglasja pridobljena z omejitvami,« navede župan, ki ob tem opozarja na nevarnost ponovitve istih scenarijev v trenutni fazi postopka.

Jure Kljajić

Sedaj je upravno sodišče gradbeno dovoljenje odpravilo in vrnilo v ponovno odločanje ministrstvu. Pričakujemo hitro odločitev, a že zdaj dvomimo, da se ista pritožnika ne bosta spet pritožila in bomo znova ujeti v začarani krog pritožb in obravnav, medtem pa čas teče.

Občina Dobrovnik, na območju katere se dogajajo prostorski boji z nepopustljivima lastnikoma parcel, projektu daje nedvoumno podporo. Opozarjajo, da je omrežje preobremenjeno in da brez daljnovoda ne bo mogoče razvijati gospodarstva, kmetijstva in trajnostnih energetskih rešitev. »Gre za nujen infrastrukturni projekt, ki presega lokalne interese in je pogoj za energetsko stabilnost ter nadaljnji razvoj regije,« pravijo na občini. Hkrati pa obsojajo poteze posameznikov, ki s pravnimi sredstvi zavirajo projekt.

Jure Kljajić

»Ko posamezniki z ozko usmerjenimi interesi zavirajo projekte, ki so v javnem interesu, pričakujemo, da bo investitor – če dialog ne bo uspešen – uporabil vsa pravna sredstva, vključno z razlastitvijo,« poudarjajo v dobrovniški občini.

Odpravljena služnost v ponovno ustanavljanje

Na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki je izdajatelj gradbenega dovoljenja za poseg, pojasnjujejo, da je upravno sodišče aprila letos odpravilo odločbo lendavske upravne enote o ustanovitvi trajne služnosti v korist Elektra Maribor na parcelah v katastrski občini Dobrovnik za namene gradnje, vzdrževanja in rekonstrukcije daljnovoda Murska Sobota–Lendava.

Od letošnjega maja tako poteka ponovni postopek za ustanovitev navedene služnosti, ki je pogoj za izkaz pravice graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Nadalje ministrstvo pravi, da niso seznanjeni s tem, da bi upravno sodišče že odločilo v tožbi stranke zoper izdano delno gradbeno dovoljenje. »Nasprotno: zadnji dopis upravnega sodišča z dne 18. 7. 2025 se nanaša na odgovor tožniku glede njegove zahteve po združitvi dveh postopkov, s katero je sodišče tožniku odgovorilo, da zadeva še ni na vrsti za odločitev,« so še zatrdili.

Jure Kljajić

Vzorec je torej jasen. Projekt se vrti v začaranem birokratskem krogu, kjer formalno gradbeno dovoljenje ni bilo odpravljeno, je pa bila odpravljena služnost, ki je pogoj, da se gradbeno dovoljenje v praksi sploh lahko uporabi. »To ni le tehnično vprašanje, temveč vprašanje družbene odgovornosti – tako do sedanjih prebivalcev kot do prihodnjih generacij,« opozarjajo v Dobrovniku. Regija tako ostaja talec postopkov, medtem ko priložnosti polzijo mimo. Kot nazorno pove turniški župan: »Čedalje bolj smo odvisni od obstoječega energetskega omrežja, ki pa nadaljnjega razvoja ne omogoča.«

Še nista na vrsti

Navedbe ministrstva, da upravno sodišče pravzaprav še ni odločilo, so nam potrdili na upravnem sodišču, kjer glede dotičnega daljnovoda vodijo dve ločeni tožbi. »Upravno sodišče RS še ni odločalo o tožbi, vloženi zoper izdano delno gradbeno dovoljenje, in tudi še ni odločilo o tožbi zoper sklep o popravi pomote. Prva tožba je bila vložena 9. 3. 2023, druga pa 17. 5. 2023. Tožbi še nista prišli na vrsto za reševanje,« so odgovorili za naš medij.