Tuji delavci: V Pomurju vse več Indijcev, Nepalcev in Filipincev
Tuji delavci postajajo pomemben člen pomurskega gospodarstva. Vse več je priseljenih iz tretjih držav, vse manj pa z območja nekdanje Jugoslavije.
Ob mednarodnem dnevu migrantov, ki ga zaznamujemo danes, smo se ozrli na vlogo tujih delavcev v Pomurju in ugotovili, da ob pomanjkanju domačih delavcev postajajo vse pomembnejši člen lokalnega gospodarstva. Zaposlujejo jih predvsem v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, kovinarstvu, prevozih, skladiščenju ter v nastanitvenih in gostinskih storitvah. Po podatkih murskosoboškega zavoda za zaposlovanje je največje povpraševanje po delavcih za preprosta dela v predelovalni dejavnosti, po voznikih težkih tovornjakov, varilcih, zidarjih in pripravljavcih hitre hrane.
Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. julija letos med 2.130.986 prebivalci Slovenije 10,2 odstotka tujih državljanov. V pomurski statistični regiji je bil ta delež precej nižji, 3,6-odstoten, kar pomeni 4071 tujcev. Kljub temu se njihova vloga na trgu dela krepi. Med januarjem in oktobrom 2025 je bilo na območju Murske Sobote izdanih 86 delovnih dovoljenj in 346 soglasij k enotnemu delovnemu dovoljenju. Če je bilo leta 2014 v Pomurju zaposlenih 855 tujcev, jih je bilo do septembra 2025 že 3113, kar je več kot osem odstotkov vseh zaposlenih v regiji.
Manj Srbov in Kosovcev
Tradicionalno so med zaposlenimi tujci prevladovali prebivalci držav z območja nekdanje Jugoslavije, predvsem Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova. V zadnjih letih (po letu 2022) se njihov delež zmanjšuje, hkrati pa se povečuje število delavcev iz azijskih držav, zlasti iz Indije in Nepala. Število soglasij za indijske državljane je leta 2024 in v prvih devetih mesecih leta 2025 močno naraslo, še izrazitejši pa je porast pri Nepalcih, kjer se je število soglasij v primerjavi z letom 2022 večkratno povečalo. Postopno naraščanje je zaznati tudi pri delavcih s Filipinov, medtem ko pomurska podjetja zaposlujejo tudi državljane Turčije, Severne Makedonije, Rusije, Ukrajine, Črne gore in Bangladeša. Skupna slika kaže, da se struktura tuje delovne sile v Pomurju spreminja – tradicionalne izvorne države iz regije ostajajo pomembne, a jih vse hitreje dopolnjujejo delavci iz tretjih držav.
Lea Vöröš z Ljudske univerze Murska Sobota, organizatorka izobraževanja odraslih in izvajalka tečajev slovenščine, poudarja, da je tujcev v Pomurju bistveno več kot pred časom, prav tako se spreminja njihova struktura. Še vedno na izobraževanjih prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, sledijo Ukrajinci, medtem ko so bili prej na drugem mestu državljani Srbije. Kosovo je dolgo zasedalo tretje mesto, zdaj pa ga po številu udeležencev vse bolj izrivajo Filipinci.
»Če bi vedela, kaj me čaka, se ne bi preselila«
Opaža, da je Slovenija država, ki jo tujci radi le »prečkajo«. »To vidimo tudi pri tečajih, ko nekateri prekinejo izobraževanje in se preselijo v Avstrijo ali Nemčijo. Prav tako se zgodi, da se ljudje po nekaj letih vrnejo v svojo domovino. Nekateri so v Sloveniji štiri ali pet let, nato pa se vrnejo domov,« je dodala. Tisti, ki ostanejo, pa včasih priznajo, da je precejšnji zalogaj birokracija. »Nedavno sem imela primer ženske, ki je uredila vso dokumentacijo za bivanje v Sloveniji. Povedala mi je, da če bi vedela, kaj vse jo čaka in kako naporno bo, se nikoli ne bi preselila,« opisuje Vöröševa.
Med večjimi izzivi pri vključevanju tujcev v okolje Vöröševa navaja jezik. Težave so še posebej izrazite pri tistih, ki prihajajo iz jezikovnih okolij, ki niso podobna slovenskemu, in hkrati ne govorijo angleško. »Predvsem albansko govoreči pogosto ne komunicirajo niti v srbohrvaščini niti v angleščini, kar je prvi izziv, s katerim se srečamo,« pojasnjuje. Poleg tega se v izobraževalnem procesu pojavijo tudi posamezniki, ki tečajev ne obiskujejo redno ali jih ne jemljejo dovolj resno, kar je dodaten izziv za učitelje. A hitro doda, da ji je najlepše, ko po izobraževanju dosežejo svoj cilj in ji povedo, da jim je njena pomoč koristila.
Na vprašanje o diskriminaciji Vöröševa odgovarja, da udeleženci izobraževanj o njej redko poročajo. Pogosto celo poudarjajo, da so v Pomurju dobro sprejeti in da jim lokalno prebivalstvo pomaga pri vsakdanjih opravilih. Seveda diskriminacija obstaja, a je tujci pogosto ne zaznajo ali se je ne zavedajo.
Organizirajo tečaje za višjo raven
Kot pravi, je učenje jezika ključno, saj omogoča vsakodnevno komunikacijo in pridobivanje dokumentacije, a je uspešnost učenja odvisna od posameznika – njegove opismenjenosti v maternem jeziku, znanja latinice in jezikovnega talenta. Tečaji sami po sebi niso dovolj, pomembno je tudi samostojno delo, poudarja. Ljudska univerza Murska Sobota je letos prvič organizirala tečaja slovenščine na višji ravni, kar prej ni bilo mogoče – prej so bili na voljo le osnovni tečaji, ki pokrivajo večino birokratskih in osebnih potreb. Tečaji za višjo raven znanja pa so namenjeni tistim, ki potrebujejo več znanja za specifična delovna mesta ali želijo napredovati. Od letos izvajajo tudi izpite na vstopni ravni, kar pomeni, da se kandidatom ni več treba voziti v Maribor.
Ob svetovnem dnevu migrantov si Vöröševa želi predvsem več razumevanja in sodelovanja. Poudarja, da je pomembno, da lokalno prebivalstvo tujcem pomaga, jih usmerja k izobraževanju in svetovanju ter da delodajalci aktivno sodelujejo. V zadnjih treh letih se situacija izboljšuje, saj nekateri delodajalci svojim zaposlenim omogočajo tečaje slovenščine in jih spodbujajo k učenju. »Ni nujno, da to storijo vsi, a veliko lažje je, če podjetje pomaga pri organizaciji tečajev. Tako imajo tujci možnost učenja in lažje dosežejo cilj, zaradi katerega so prišli,« pove.
E-novice · Pomurje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
