Sa.R.

Brezplačna pravna pomoč (BPP) je namenjena temu, da ima vsak obtoženi primernega zagovornika ne glede na njegov socialni položaj - če si odvetnika ne more plačati sam, mu stroške krije država.

V zadnjih mesecih je, spomnimo, veliko pozornosti javnosti požela odločitev vrhovnega sodišča, da je do BPP upravičen tudi podjetnik, Rok Snežič, čemur je nasprotovalo državno odvetništvo. Snežič, ki uradno v Sloveniji nima premoženja, je na sodišča vložil več deset tožb, med drugim proti poslancu Mihi Kordišu in portalu Necenzurirano, vse stroške njegovih odvetnikov pa plačajo davkoplačevalci.

Proračunski izdatki za BPP so v minulih letih močno porasli, poleg tega uporaba, kot je videti, ni vedno povsem v skladu z namenom. Posebna delovna skupina je zato predlagala spremembe zakonodaje, a na ministrstvu za pravosodje ne pričakujejo, da bi predlog sprememb obravnaval državni zbor v tem mandatu.

Več razlogov za zvišanje stroškov BPP

Razlogi za zvišanje stroškov za BPP so različni. Kot prvo se je povečalo število postopkov zaradi migracij. A če se je število vseh zadev z BPP od leta 2022 do leta 2023 povečalo z 8894 na 10.862, kar predstavlja okoli 23-odstotno rast, so se proračunska sredstva v enakem obdobju povečala kar za okoli 80 odstotkov s 4,85 na 8,78 milijona evrov.

Drug razlog je sprememba cenzusa za BPP, ki je vezan na osnovni znesek minimalnega dohodka. Ta se je zadnja leta vseskozi zviševal – leta 2017 je dosegal 585,12 evra, v letu 2025 pa že 988,18 evra. Kljub temu pristojni ugotavljajo, da dvig cenzusa ni bil ključni razlog za dvig stroškov za BPP, saj je bil dvig najbolj občuten leta 2018, kar pa v BPP sploh ni bilo zaznati.

Marko Vavpotič

Dvig odvetniške tarife in večji interes odvetnikov

Kot tretji in, kot kaže, glavni razlog pa velja omeniti povišanje odvetniške tarife za zastopanje po uradni dolžnosti in BPP. Do leta 2023 je ta znašala 50 odstotkov odvetniške tarife, z letom 2023 pa se je s spremembo zakona o odvetništvu zvišala na 100 odstotkov.

Predlog zakona so vložili poslanci s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS) in čeprav so finančne posledice ocenili na slabih osem milijonov evrov, so bile te znatno višje. V letih 2019, 2020 in 2021 so stroški odvetniških storitev BPP in po uradni dolžnosti znašali približno osem milijonov evrov, leto kasneje pa milijon evrov več. Po spremembi zakonodaje – uporabljati se je začela sredi leta 2023 - so narasli že na 14 milijonov evrov, leta 2024 pa na kar 21 milijonov evrov. Na rast je sicer vplivalo tudi že omenjeno povečano število nezakonitih prehodov meje in posledična rast zastopanj po uradni dolžnosti.

So se pa na sezname za nudenje BPP po ugotovitvah sodišč začeli vpisovati tudi odvetniki, ki prej niso bili pripravljeni nuditi BPP.

Kakšne spremembe so na mizi?

Ker so pristojni ugotovili, da obstoječa ureditev v nekaterih delih ne zagotavlja ustreznega ravnotežja med pravico posameznika do dostopa do sodnega varstva in obveznostjo države, da racionalno in odgovorno razpolaga z javnimi sredstvi, so predlagali spremembe.

Po predlogu sprememb zakonodaje BPP ne bi bila več mogoča za prekrške z globo do 400 evrov, razen če gre za mladoletne storilce. Kot pojasnjuje predlagatelj, administrativni stroški s stroški zastopanja znatno presegajo višino izrečene globe, a ministrstvo je imelo glede tega predloga delovne skupine določene pomisleke.

Iz BPP so izključili tudi pritožbe zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo, saj se je v praksi pokazalo, da vlagajo te pritožbe praviloma le odvetniki, ki storilca zastopajo na podlagi BPP. Poleg tega sodišča ugotavljajo, da se pritožbe sploh ne razlikujejo od samih zahtev za sodno varstvo, neredko pa so vložene iz nedovoljenega pritožbenega razloga.

BPP se prav tako ne bi uporabljala v postopkih, ko je bil obdolžencu že dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti, s čimer bi preprečili dvojno financiranje zastopanja iz javnih sredstev. Kot pojasnjujejo, s tem ne bi preprečili le neupravičeno dvojno bremenitev proračuna, ampak tudi zastoje v sodnih postopkih, saj so stranke menjavo odvetnikov pogosto izkoristile za zavlačevanje sodnih postopkov.

Brez BPP bi ostali tudi dolžniki. Doslej so lahko posamezniki za BPP zaprosili tudi, če niso poravnali dolgov iz prejšnjih postopkov, v katerih so jim bili stroški BPP naloženi v plačilo. Tisti, ki tega dolga ne bi imel poravnanega, čeprav ima premoženje ali dohodke, ne bi mogel zaprosili za novo BPP.

Bi bili pa poleg prejemnikov denarne socialne pomoči do izredne BPP upravičeni tudi prejemniki varstvenega dodatka.

Tudi neaktivni iskalci zaposlitve bi ostali brez BPP. Po predlogu na pomoč ne bi mogli računati tisti, katerih slab socialni položaj je posledica lastnega neaktivnega ravnanja,  zlasti ko se kdo brez razloga ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje, se izogiba aktivnostim zaposlitve ali je obsojen za kazniva dejanja zoper javna sredstva, kot so davčna zatajitev, zloraba pravic iz socialnega zavarovanja in oškodovanje javnih sredstev. Razlog za zavrnitev bi lahko bila tudi ugotovitev, da prosilec skriva bančne računa ali drugo premoženje v tujini.

Del ukrepov že v t. i. Šutarjevem zakonu

Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da je bilo nekaj predlogov zadev, ko oseba ni upravičena do BPP, v nekoliko spremenjeni različici že uresničenih v okviru zakona o nujnih ukrepih na področju javne varnosti, to je v t. i. Šutarjevem zakonu.

»Tako do BPP v bodoče ne bo upravičen prosilec, ki je v dveh letih pred vložitvijo prošnje za BPP kot storilec prekrška že prejel BPP za določene prekrške po cestno prometnih predpisih, predpisih o varstvu javnega reda in miru ter prekrška tatvine in poškodovanja tuje stvari,« so pojasnili.

In kaj je s ostalimi predlogi glede zadev, ko BPP ne bi bila mogoča? Kot so pojasnili na ministrstvu, se je tekom priprave zakona o nujnih ukrepih pokazalo, »da so potrebne ponovne preučitve«.

Omejitve pri izbiri odvetnika

Kakšna je usoda predlogov sprememb, ki so že bile posredovane strokovni javnosti v mnenje, ostaja tako nejasno, se pa kar nekaj sprememb nanaša tudi na odvetnike.

Zdaj prejemnik BPP ni omejen pri tem, katerega odvetnika si izbere, ta lahko prihaja iz katerega koli dela države in praksa je pokazala, da si jih veliko izbere odvetnike iz drugih delov države, kot je njihovo prebivališče oziroma kjer poteka postopek. Zaradi tega nastanejo visoki potni stroški, ki se takemu odvetniku izplačajo iz naslova BPP, zato predlagajo omejitev izbire odvetnika.

Za večjo poplačilo BPP

Z določenimi spremembami pa želi predlagatelj, kot je razbrati, predvsem povečati učinkovitost poplačila odobrene BPP. Po dostopnih podatkih je delež vrnjenih sredstev izjemno nizek oziroma se celo slabša. Leta 2017, ko je bilo za BPP izplačanih 2,9 milijona evrov, je znesek vrnjenih sredstev dosegel slabih 790 tisočakov, ko je bilo leta 2023 izplačanih slabih 8,8 milijona evrov BPP, pa je bilo vrnjenih le 690 tisočakov.

Po novem bi moral odvetnik sodišče takoj seznaniti s tem, da ima njegova stranka BPP, če ne ne bo upravičen do plačila iz naslova BPP v tem postopku. Po novem se bo lahko plačilo BPP izterjalo tudi od dodeljenega skupnega premoženja, hkrati bi za izterjavo terjatev veljal petletni relativni in desetletni absolutni zastaralni rok.