2. obletnica poplav: Urejenih bo več kot 20 kilometrov nasipa ob reki Muri
V gradnji trenutno odsek nasipa na območju Krog–Petanjci, ki ga za 28 milijonov evrov gradi Pomgrad, pred izvedbo pa še štirje odseki. Več kot 18 kilometrov nasipa na levem bregu še ne bo prišlo na vrsto.
Minevata dve leti od poplav, ki so avgusta 2023 opustošile velik del Slovenije in za seboj pustile uničeno infrastrukturo, tragične zgodbe in skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Najhujše poplave v zgodovini države niso prizanesle niti Pomurju – še posebej hudo je bilo na območju Dolnje Bistrice, kjer je nasip popustil, in tudi na desnem bregu reke Mure pri Spodnjem Krapju, v Ljutomeru in na Razkrižju.
Mura je pri Gornji Radgoni dosegla rekordni pretok skoraj 1500 kubičnih metrov na sekundo, prebiti nasipi pa so terjali izjemno intervencijsko akcijo. Vlada je doslej za pomoč in obnovo po poplavah namenila skupno 1,18 milijarde evrov, a odprava posledic je še vedno obsežna in zahtevna – večji del bo po besedah resornega ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka zaključen v treh letih, celotna sanacija pa naj bi bila končana v petih.
Za to je od leta 2025 naprej predvidenih še dodatnih 2,3 milijarde evrov. Posebno težo ima sanacija vodotokov in občinske infrastrukture, pri čemer poudarek ni več na začasnih ukrepih, temveč na trajnih in na podnebne spremembe odpornih rešitvah.
V izvedbi zaenkrat le trasa Krog–Petanjci
Danes, ko smo znova v obdobju dolgotrajnejših padavin, a pretok Mure (trenutno znaša okoli 200 kubičnih metrov na sekundo) še zdaleč ne povzroča nevarnosti, se je ob obletnici smiselno vprašati, kako bi nas podobna ujma prizadela danes. Gradnja visokovodnih nasipov ob reki Muri, ki naj bi prinesla bistveno višjo poplavno varnost, je vsaj deloma vendarle stekla. Okoli projekta, ki je bil na papirju začet že v obdobju prejšnje vlade, je bilo prelitega že veliko črnila, predvsem zaradi birokratskih zapletov in trka naravovarstvene ter vodovarstvene stroke okoli predvidene 45-kilometrske trase nasipa, za katerega je bilo vsaj prvotno zagotovoljenih okoli 50 milijonov evrov evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO).
Iz NOO bo šlo 45 milijonov evrov
Kje smo danes po več kot treh letih od podpisa pogodb direkcije za vodo s pomurskimi župani in po dveh letih od zgodovinskih poplav? Kot pojasnujejo na direkciji za vodo, je v okviru mehanizma NOO za izboljšanje protipoplavne varnosti na seznam uvrščenih 25 projektov po celotni Sloveniji v skupni vrednosti 238 milijonov evrov, pri čemer delež sofinanciranja iz NOO znaša 197 milijonov evrov evropskih sredstev. Neupravičeni stroški, kot je recimo davek na dodano vrednost, pa se financirajo iz državnega proračuna oziroma iz sklada za vode.
Za izvedbo visokovodnih nasipov ob Muri, ki bodo izvedljivi do konca junija 2026, ko je treba porabiti sredstva iz NOO, in bodo prispevali k doseganju cilja izboljšanja poplavne varnosti, pa je v NOO namenjenih 45 milijonov evrov. Po novih zapletih z dovoljenji, ko sta merila moči direkcija za vode in zavod za varstvo narave, so ta hip v izvajanju gradbena dela na odseku Krog–Petanjci. Gre za traso nasipa v dolžini 8,5 kilometra, na javnem naročilu pa je bilo za posel izbrano pomursko gradbeno podjetje Pomgrad. Vrednost tega odseka znaša vrtoglavih 28 milijonov evrov.
Večino nasipa bo gradil Pomgrad
Pred izvedbo so še štirje odseki nasipa ob reki Muri, za katere so v direkciji za vode prepričani, da bodo ujeli rok za financiranje iz načrta za okrevanje in odpornost: odsek avtocesta–Vučja vas na desnem bregu reke Mure v dolžini 2,4 kilometra, ki je v fazi pregleda ponudb, štirikilometrski odsek na območju Ljutomera znotraj državnega lokacijskega načrta, kjer je izvajalec že uveden v delo, 2,4-kilometrska trasa na območju Razkrižja in 3,15-kilometrska trasa na območju Ščavnice, kjer so v fazi pridobivanja gradbenih dovoljenj. Začetek del na vseh preostalih štirih odsekih nasipa naj bi se odvil najpozneje v septembru.
Kot je razvidno na portalu javnih naročil, bo za vse ostale odseke nasipa, razen za odsek avtocesta–Vučja vas, prav tako zadolžen Pomgrad. Pomurski gradbeni velikan je bil namreč tudi edini ponudnik za posel, pri čemer bo gradnja nasipa na tej trasi, ki v skupni dolžini znaša več kot 10 kilometrov, stala več kot 21,5 milijona evrov.
Je pa imel Pomgrad konkurenco za odsek avtocesta–Vučja vas, kjer je bilo zaradi pičlih 46 tisočakov cenejše ponudbe izbrano podjetje RGP, ki je v državni lasti. Okoli 2,4 kilometra nasipa na tej trasi bodo zgradili za slabih 2,6 milijona evrov. Kot ob tem poudarjajo na direkciji, bo z izvedbo skupno več kot 20 kilometrov visokovodnih nasipov bistveno povečana poplavna varnost ob reki Muri, ti ukrepi pa da bodo zaščitili infrastrukturo in več kot 3340 prebivalcev ob reki Muri.
Skoraj polovica ostaja v zraku, milijoni pa pozabljeni
Še vedno pa ostaja grenak priokus zaradi dela trase na levem bregu reke Mure, kjer je bilo ob predlanskih zgodovinskih poplavah tudi najbolj kritično. Trasa nasipa v dolžini 18,3 kilometra je namreč še zmeraj v zraku, saj direkcija za vode ni uspela pravočasno zagotoviti pogojev za izvedbo del – torej soglasij, dovoljenj in zemljišč. V več letih in tudi menjavah na čelu direkcije ter ministrstev se tako pogovori z naravovarstveniki niso premaknili nikamor. Ta del so z zadnjo spremembo načrta za okrevanje in odpornost tudi izločili iz nabora projektov, ki jih je možno izvesti do konca junija prihodnje leto. Kar v prevodu pomeni, da smo se kot država odpovedali evropskim sredstvom v višini več milijonov evrov.
»Za ta del trase visokovodnih nasipov se bo pristopilo k preprojektiranju prvotne rešitve na način, da bo rešitev upoštevala varstvene cilje vseh mnenjedajalcev in bo tako predstavljala podlago za odkupe zemljišč in pridobitev dovoljenj,« zatrjujejo na direkciji za vode in dodajajo, da se bo k projektu pristopilo, ko bodo zagotovili višjo stopnjo izvedljivosti. Takrat bodo tudi iskali druge vire sofinanciranja iz evropskih sredstev.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
