Nekoč obraz na šolskih zvezkih, danes mladim promovira nelegalne kazinoje
Glasbenik in vplivnež Challe Salle promovira nezakonito igralnico. Preverili smo, ali služi na račun izgub svojih sledilcev in zakaj slovenski igralci niso zaščiteni.
V slovenskem digitalnem prostoru se v zadnjem obdobju krepi trend oglaševanja tujih spletnih iger na srečo prek kanalov spletnih vplivnežev. Eden izmed odmevnejših primerov, ki smo ga podrobneje analizirali v uredništvu, vključuje dejavnosti na uradnem profilu glasbenika Saše Petrovića, javnosti znanega kot Challe Salle.
Prek omenjenega kanala se namreč izvaja promocija spletne igralnice Joo Casino. Pri tem ne gre zgolj za vprašanje etike oglaševanja, temveč za neposredno kršitev veljavne slovenske zakonodaje, ki ureja področje iger na srečo.
Ključno dejstvo, ki ga je v kontekstu varstva potrošnikov in zakonitosti poslovanja treba izpostaviti, je status ponudnika. Igralnica Joo Casino v Republiki Sloveniji nima koncesije za prirejanje iger na srečo. Zakon o igrah na srečo (ZIS) v svojem 6. členu izrecno prepoveduje oglaševanje iger, ki jih prirejajo osebe brez ustrezne koncesije Vlade RS.
Odsotnost pravnega varstva za potrošnika
Upravljalec omenjene igralnice je podjetje Dama N.V., registrirano na otoku Curaçao. Ker subjekt deluje izven pristojnosti Republike Slovenije in Evropske unije, slovenski uporabniki niso deležni standardov varstva potrošnikov, ki veljajo na enotnem evropskem trgu.
To v praksi pomeni znatno tveganje: v primeru sporov, kot so neizplačila dobitkov ali neupravičene blokade računov, slovenski organi pregona in regulatorji nimajo pristojnosti za ukrepanje.
Igralec je v razmerju do ponudnika v podrejenem položaju in brez učinkovitih pravnih sredstev.
Na tovrstna tveganja in težave pri izplačilih pri konkretnem ponudniku opozarjajo tudi uporabniki na neodvisnih mednarodnih portalih za ocenjevanje storitev.
Od zanikanja do molka
Z namenom objektivnega poročanja smo na zastopnike Saše Petrovića (poslovni subjekt LAGANO, Saša Petrović s.p.) naslovili sklop konkretnih novinarskih vprašanj. Zanimalo nas je, ali držijo navedbe o promociji tujih igralnic, ali se zaveda nezakonitosti tega početja in kakšen je model sodelovanja.
Odziv zastopnikov je bil sprva zavrnilen in oster. V prvem dopisu so zapisali, da »izhodišča našega povpraševanja zavračajo« in da njihova stranka »ni bila nikoli javno omenjena ... v povezavi s katerimkoli ponudnikom«.
Naše poizvedovanje so označili za »nepreverjene trditve tretjih oseb« in zagrozili s pravnimi postopki ter odškodninskimi zahtevki.
Le tri dni po tem kategoričnem zanikanju je bil na uradnem profilu glasbenika objavljen nov videoposnetek v zbirki zgodb (story), v katerem je bila jasno vidna aktivna povezava za registracijo v spletno igralnico Joo Casino.
Ko smo estradnika soočili s tem dokazom, so v njegovi ekipi spremenili retoriko in zapisali, da gre zgolj za našo »interpretacijo javno objavljene vsebine«.
Na to trditev smo se v uredništvu odzvali z jasnimi dejstvi: poudarili smo, da ne gre za nikakršno interpretacijo, temveč za neizpodbitno dejstvo. Na posnetku je namreč jasno viden Saša Petrović, ki prek mobilnega telefona igra ruleto, na samem videoposnetku pa je prilepljena aktivna povezava, ki uporabnika vodi neposredno do registracije na omenjeni platformi. Na te konkretne navedbe in dokaze niso več odgovorili; zavili so se v molk.
Kljub temu, da je bil Petrović s strani našega uredništva dvakrat nedvoumno seznanjen s tem, da je oglaševanje ponudnikov brez koncesije v Sloveniji nezakonito in da Finančna uprava takšno početje sankcionira, je svoje aktivnosti nadaljeval.
Kasneje je namreč ponovno objavil videoposnetek s podobno vsebino in povezavo, ki vodi do (v Sloveniji) nezakonite spletne igralnice.
Ekonomika vpliva: Trije modeli sodelovanja
Za razumevanje motivacije za promocijo tovrstnih vsebin je ključen vpogled v poslovne modele, ki so uveljavljeni v industriji spletnih iger na srečo. Čeprav podrobnosti konkretne pogodbe med Sašo Petrovićem in upravljalcem igralnice niso javno dostopne, tržne analize kažejo na tri prevladujoče načine finančnega nagrajevanja promotorjev:
- Fiksni honorar (Sponzorstvo): Vplivnež prejme vnaprej določen znesek za objavo vsebine, neodvisno od odziva sledilcev. Gre za klasičen oglaševalski model, podoben promociji potrošniških dobrin.
- Plačilo po učinku (CPA – Cost Per Acquisition): Promotor prejme enkratno fiksno plačilo za vsakega novega uporabnika, ki se registrira prek njegove povezave in opravi prvo vplačilo.
- Delitev prihodkov (Revenue Share): To je v industriji nereguliranih spletnih igralnic pogost in etično najbolj problematičen model. V tem primeru vplivnež prejme dogovorjen odstotek (običajno med 25 in 45 odstotki) od t.i. »neto igralnega prihodka« (Net Gaming Revenue - NGR). NGR se izračuna po formuli: vplačila minus izplačila in bonusi. V praksi to pomeni, da je zaslužek vplivneža neposredno vezan na finančno izgubo igralca, ki ga je pripeljal. Če sledilec izgubi 1000 evrov, promotor prejme znaten delež tega zneska, kar ustvarja sistemski konflikt interesov.
Z namenom transparentnosti smo na menedžment Saše Petrovića naslovili neposredno vprašanje, po katerem izmed navedenih modelov poteka njegovo sodelovanje z igralnico Joo Casino – ali gre za fiksno plačilo ali za model delitve prihodkov, ki bi pomenil neposredno korist od izgub njegovih sledilcev.
Na to vprašanje niso odgovorili, temveč so sporočili, da domnevnih poslovnih razmerij niso dolžni pojasnjevati. Zaradi njihovega molka tako ostaja nepojasnjeno, ali ima vplivnež neposreden finančni interes, da njegovi sledilci pri igrah na srečo izgubljajo denar.
Poskus prikrivanja?
Poleg vsebinskega izmikanja smo med preiskavo zaznali tudi neposreden poskus omejevanja dostopa do informacij. Po tem, ko smo na menedžment naslovili prva vprašanja o spornem oglaševanju, je bil novinarju našega uredništva na družbenem omrežju Instagram onemogočen ogled videovsebin (t.i. Stories) na uradnem profilu Saše Petrovića.
Ker je profil javno dostopen, je bil ta ukrep neučinkovit, saj smo vsebine in dokaze o nadaljnjem oglaševanju igralnice pridobili prek drugih uporabniških računov.
Kljub temu poteza nazorno kaže na namero, da se sporne vsebine skrijejo pred medijskim nadzorom, medtem ko ostajajo prosto dostopne ciljni publiki – vključno z mladoletniki.
Na naše izrecno vprašanje, zakaj so se odločili za tovrstno omejevanje dostopa in selektivno prikazovanje vsebin, prav tako niso odgovorili.
Sistemski problem
Primer Saše Petrovića ni osamljen, temveč razkriva širši vzorec delovanja, ki ga v najbolj drastični obliki pooseblja spletni vplivnež Pero Martić s svojo skupnostjo Trollgang.
Njegov model promocije presega občasne objave; temelji na rednih prenosih v živo (t. i. streamih) na platformi Kick, kjer promovira v Sloveniji nelegalne igralnice.
V teh prenosih Martić pred očmi tisočev gledalcev v realnem času igra na spletnih igralnih avtomatih. Pri tem je ključna demografska struktura njegovega občinstva, saj ga spremlja velik delež mladoletnikov.
S tem prihaja do nevarne normalizacije iger na srečo, kjer je visoko tveganje predstavljeno kot zabava. Kljub temu, da FURS takšno oglaševanje opredeljuje kot kršitev, se Martić sankcijam izogiba s registracijo podjetja v tujini (BIH), kar slovenskim organom praktično onemogoča učinkovito izterjavo glob.
Vprašanja, ki so ostala brez odgovora
Z namenom pridobitve konkretnih pojasnil smo na Pera Martića naslovili sklop neposrednih novinarskih vprašanj, ki zadevajo srž njegovega poslovnega modela.
Soočili smo ga z govoricami, ki krožijo v industriji: ali na prenosih tvega lasten denar ali pa gre za t. i. »hišni denar« (fill money) – navidezna sredstva, ki jih igralnica zagotovi promotorju zgolj za ustvarjanje iluzije lahkih dobitkov pred kamero.
Prav tako smo zahtevali potrditev ali zanikanje informacij, da prejema plačilo v obliki odstotka od izgub, ki jih v igralnici ustvarijo ljudje, registrirani prek njegove povezave.
Posebej smo izpostavili etični vidik. Vprašali smo ga, kako odgovarja na očitke, da normalizira hazardiranje med mladimi in ali čuti odgovornost, če kateri od njegovih mladoletnih sledilcev zaradi njegovih videov zapade v finančne težave ali odvisnost.
Na naša vprašanja in opozorila o škodljivosti iger na srečo za mlade možgane Martić do zaključka redakcije ni odgovoril.
Stališče FURS in družbena odgovornost
Finančna uprava RS opozarja, da se deljenje partnerskih (affiliate) povezav na osebnih profilih družbenih omrežij obravnava kot kršitev 6. člena ZIS.
Zakonodaja za tovrstne prekrške predvideva globe, ki za samostojne podjetnike znašajo od 7.500 do 52.500 evrov. Vprašanje pa je, ali se kljub globam to vplivnežev vseeno izplača.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
