Vam ostajajo beljaki? Preverite, kam z njimi
Medtem ko smo se za vikend osredotočili na čudovito rumene in rahle krofe, so se v hladilniku nabrali neporabljeni beljaki. Kam z njimi?
Preverjeni recepti, sezonske ideje in hitri triki za vsak okus.
Pust še ni rekel zadnje besede in seveda si bomo danes in jutri še privoščili kak krof (ali tri), za 'presekat' pa bi lahko pripravili tudi kakšno fino slaščico iz preostanka beljakov. Če jih pravilno shranimo, jih lahko brez skrbi uporabljamo še nekaj dni.
Kako shranimo beljake
Sveže beljake lahko do tri dni hranimo v čisti, dobro zaprti posodi v hladilniku. Posoda mora biti suha in brez sledi maščobe. Če vemo, da jih ne bomo porabili kmalu, jih raje zamrznemo. V zamrzovalniku zdržijo več mesecev, pred uporabo pa jih moramo počasi odtajati v hladilniku.
Za lažje odmerjanje beljakov za recepte, si je dobro zapomniti, da en beljak srednje velikega jajca tehta približno 30 do 35 gramov. Priročen nasvet je, da na posodico, v katero smo shranili beljake, zapišemo končno številko beljakov.
Meringa kot osnova
Prav brez zadržkov bi lahko iz beljakov najprej stepli fino meringo, šele nato pa bi se odločili, katero sladico bomo pripravili – tako vsestranska je.
Meringa je trd sneg iz beljakov, ki mu med stepanjem dodajamo sladkor. Rezultat je sijoča, čvrsta masa, ki jo lahko sušimo, pečemo, uporabimo kot osnovo ali dekoracijo drugih slaščic … Meringa je slavna po vsem svetu, glede na način priprave ločimo tri različice:
- francoska meringa: v sneg beljakov postopoma vmešamo sladkor v prahu, običajno v razmerju 1 : 2 v prid sladkorja – sladkor začnemo beljaku dodajati, ko ta že pridobiva trdnejšo obliko;
- italijanska meringa: v sneg beljakov vmešamo vroč sladkorni sirup, da je meringa obstojnejša in polepša videz sladic; pravijo ji tudi ledeni sneg – sladkorni sirup pripravimo, medtem ko stepamo beljake, nato pa vročega postopoma prilivamo beljakom ob robu sklede;
- švicarska/kuhana meringa: beljake in sladkor mešamo nad vodno kopeljo, dokler se sladkor ne stopi, nato pa jo umaknemo in zmes stepamo, da dobimo gladko kremasto strukturo – kopel mora le rahlo vreti, voda pa se ne sme dotikati posode z beljaki in sladkorjem.
Vetrci, verjetno najbolj znana izbira
Med vsemi sladicami iz beljakov so gotovo najbolj prepoznavni vetrci. Majhni kupčki meringe, posušeni pri nizki temperaturi, so lahki, hrustljavi in dolgo obstojni.
Mavrični španski vetrci
Španski vetrci so odlična izbira, kadar se sprašujemo, kako porabiti beljake
Danes jih poznamo v številnih različicah: klasični beli, obarvani, z dodatkom mletih oreščkov, kakava ali kokosove moke ... Lahko jih združimo s kremo v sendviče ali jih potresemo po sladicah kot hrustljav dodatek.
Pavlova, torta z zgodbo
Sladica je ime dobila po ruski balerini Ani Pavlovi, ki je v 20. letih prejšnjega stoletja prevzela občinstvo v Avstraliji in na Novi Zelandiji, od koder naj bi sladica tudi izvirala, še danes pa je izjemno priljubljena zaradi svoje prefinjenosti.
Pavlova je pečena meringa z mehko, rahlo sredico in hrustljavo skorjo. Najpogosteje jo obložimo s stepeno smetano in svežim sadjem, vendar obstajajo tudi različice s čokolado, kavnimi kremami ali limonovo kremo.
Kaj še lahko pripravimo
Beljaki so nepogrešljivi tudi pri sladicah s sneženo kapo. Različni narastki in pite dopolnimo s plastjo stepenega snega, ki se med peko nežno zapeče in ustvari prijeten kontrast v barvah in teksturah.
Še ena elegantna sladica je rulada z meringo. Tanko plast meringe spečemo, nadevamo s kremo ali sadjem in zvijemo v rahel zvitek.
Pita Mont Blanc (s kostanjevo kremo in španskimi vetrci)
Mont Blanc je slavna francoska kostanjeva sladica, ki po obliki spominja na znameniti vrh
Med retro slaščicami z večjim deležem beljakov pa navdušujejo indijančki in snežene kepe.
Beljake lahko porabimo tudi za številne piškote, makrone, biskvite, pite ter druge hrustljave in lahkotne slaščice, s katerimi si lahko hitro polepšamo sive dni.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
