Shutterstock

Dan brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, je v prvi vrsti namenjen razmisleku o spremembah, ki jih lahko uvedemo v vsakdan. Hrana, ki jo zavržemo, je pogosto posledica slabega načrtovanja, pomeni pa izgubljene surovine, čas in denar, ter dodatno obremenitev za okolje.

· Kulinarika

Ne mečite stran: iz ostankov hrane lahko ustvarite vrhunske jedi

Koliko hrane dejansko zavržemo

Podatki so jasni. V Sloveniji smo predlani zavrgli več kot 73.000 ton hrane, kar pomeni približno 200 ton na dan. Na posameznika to znaša okoli 79 kilogramov letno. Del sicer predstavljajo neužitni ostanki, kot na primer jajčne lupine, a precejšen delež je še vedno primeren za uživanje ali pa bi ga lahko porabili kako drugače:

· Trajnost

Večina jih zavrže: lupine pistacij so zlata vredne

· Nasveti in rešitve

Bananin olupek: 5 presenetljivih načinov uporabe doma

Največ hrane zavržemo v gospodinjstvih, kar 44 odstotkov. Sledijo gostinstvo in strežba z 32 odstotki, proizvodnja s 15 odstotki ter trgovine z 9 odstotki.

V državah Evropske unije v povprečju zavržemo 129 kilogramov hrane na prebivalca letno.

Nič ne gre v nič

Kruh, ki dokaže, kako okusna je varčna kuhinja

Freepik

Hrane imamo dovolj, a je ne izkoristimo

Povprečen prebivalec Slovenije ima na leto na voljo velike količine hrane: največ sadja, žit in zelenjave, sledijo meso, krompir in druga živila. Glede na nenehno zviševanje cen hrane, vsak zavržen obrok zato pomeni tudi vse večji strošek.

Varna hrana

Kako hitro je treba porabiti ostanke iz hladilnika in zamrzovalnika?

Naj letošnji dan brez zavržene hrane služi kot priložnost, da se po domačih policah ozremo z več premisleka in odgovornosti ter končno uvedemo prepotrebne spremembe.

Kulinarika

Recepti, zaradi katerih se vam bo mudilo pospraviti shrambo