AdobeStock

Vraževernost v povezavi s tem dnem je zelo globoko zakoreninjena v kolektivnem spominu in družbenih prepričanjih, pri čemer velja za dan, ko slaba sreča prav posebej rada udari na plano.

Ob petku, 13., se običajno omenjajo tudi vraževerja, kot so srečanje s črnim mačkom, hoja pod lestvijo, razbito ogledalo in odpiranje dežnika v notranjih prostorih. Vse te vraže so povezane z negativnimi vplivi in nesrečo, ki naj bi jo prinesli v življenje posameznika.

Vraževerje v kombinaciji dneva in številke pa ni omejeno le na petek, trinajstega. Po svetu obstajajo različne vraževerne tradicije, ki združujejo posebne datume ali številke z nesrečo, kar je del širših kulturnih ali religioznih prepričanj, ki določene dogodke zaznamujejo z negativno simboliko.

POJAV PETKA, TRINAJSTEGA

Da trinajsti dan v mesecu po gregorijanskem koledarju pade na petek, se običajno zgodi vsaj enkrat na leto. Ta datum se lahko pojavi tudi do trikrat letno, kar je sicer precej redko. Povprečno se namreč petek, trinajstega, pojavi na 212,35 dneva, kar pomeni, da se ta dan z vsakim letom premika.

Lani smo tako imeli dva petka, 13., in sicer septembra in decembra. Letos imamo samo današnjega, 13. junija, naslednje leto, torej 2026, pa bodo taki petki v februarju, marcu in novembru.

Zanimivo je, da ni vsak petek, trinajstega, za vse enako usoden. Medtem ko nekateri verjamejo v nesrečo tega dne, drugi v njem ne vidijo ničesar posebnega. Čeprav je ta vraževernost zelo globoko zakoreninjena v zahodnih kulturah, obstajajo tudi regije in družbe, kjer se temu dnevu ne pripisuje nobenega pomena. Vseeno pa ostaja globalno prepoznaven kot simbol nesreče, ki prinaša negativen učinek na življenje tistih, ki v to verjamejo.

STRAH PRED PETKOM, TRINAJSTEGA
Tovrsten strah, znan kot paraskevidekatriafobija, je zelo specifičen in pogosto zelo intenziven. Pogosto se kaže skozi fizične simptome, kot so pospešen srčni utrip, potenje, tresenje, pomanjkanje dihanja in občutki panike. Psihoterapevt Donald Dossey je ta strah poimenoval s posebnim izrazom, ki ga je izpeljal iz grških besed: »paraskevi« (petek), »triskaideka« (trinajst) in »phobos« (strah). Ta termin je postal splošno znan za opisovanje specifičnega strahu pred petkom, trinajstega.
Strah pred tem dnem ni omejen le na psihične simptome, temveč lahko vpliva tudi na fizično stanje ljudi, ki ga doživljajo. Pri nekaterih se lahko pojavijo težave s spanjem, glavoboli in slabostjo. Zanimivo je, da je ta strah lahko zelo močan pri posameznikih, ki že trpijo zaradi splošne anksioznosti ali drugih tesnobnih motenj. Na ta način lahko petek, trinajstega, postane katalizator za intenzivnejše reakcije v človeškem telesu in umu.

ZGODOVINA IN ZAČETKI VRAŽEVERJA

Zgodovina petka, 13., in njegovih povezav z nesrečo sega v 19. stoletje, ko so v Franciji začeli zapisovati prve omembe tega vraževerja. Leta 1834 je italijanski avtor Marquis de Salvo v francoski literarni reviji Revue de Paris objavil članek, v katerem omeni sicilijanskega grofa, ki je ubil svojo hčerko na petek, trinajstega. V članku z naslovom Le Chateau de Carini je zapisal: »Vedno so petki in številka 13 tisti, ki prinašajo nesrečo!« Podobna omemba se pojavi v francoski igri Les Finesses de Gribouille iz istega leta, kjer lik, rojen 13. decembra, pravi: »Rojen sem bil v petek, 13. decembra 1813, od tod izhajajo vse moje nesreče.«

Zanimivo je, da je v času, ko so se te omembe pojavile, številka 13 že veljala za nesrečno. Številko 13 so pogosto povezovali z nesrečo zaradi preteklih konotacij in simbolike iz religioznih in mitoloških zgodb. Vse skupaj pa je ustvarilo prepričanje, da ta številka ob petku še posebej spodbuja nesrečo. Sčasoma so bila ta prepričanja vključena v literaturo, igre in celo vsakdanje življenje.

Stephanie Hall, ameriška specialistka za ljudsko kulturo, je opozorila, da bi to vraževerje lahko izviralo iz prepričanja, da sta petek in številka 13 posamezno nesrečna. Vendar se je sčasoma vraževerje o petkih, trinajstega, razvilo v specifično prepričanje, da je prav ta datum izjemno nesrečen. Sredi 19. stoletja so bile omembe tega vraževerja že precej pogoste v Franciji in drugih zahodnih kulturah, kar je pokazalo, da je ta strah postal globalna norma.

AdobeStock

KLUB TRINAJST: PREMAGOVANJE STRAHOV

Klub Trinajst je bil ustanovljen z namenom, da se premaga strah pred vraževerji, vključno s tistimi, ki so se nanašala na številko 13 in petek. Člani kluba so izvajali različne »neprijetne« dejavnosti, ki naj bi jih rešile strahu pred nesrečo. Na primer, redno so trosili sol in ignorirali njeno metanje za srečo čez levo ramo, odpirali so dežnike v notranjih prostorih in hodili pod lestvijo. Klub je postal znan po svojih nenavadnih praksah, članstvo pa je vključevalo tudi ameriška predsednika Theodorja Roosevelta in Groverja Clevelanda.

Dokazi, da je petek, trinajstega, v Ameriki veljal za nesrečen dan, segajo v konec 19. stoletja. Takrat je William Fowler, nekdanji kapitan v ameriški državljanski vojni, ustanovil Klub Trinajst. To je bila ekskluzivna družba, katere člani so se vsak mesec ob trinajstem dnevu zbrali na 13-hodni večerji v sobi 13 v Knickerbocker Cottage v New Yorku. Klubski člani so pred večerjo vedno hodili pod lestvijo, kjer je visela transparentna plošča z napisom »Morituri te salutamus« (tisti, ki gredo v smrt, vas pozdravljajo). To je bil močan simboličen dogodek, ki je odražal njihovo odločenost, da presežejo strah pred vraževerji.

POVEZAVE Z RELIGIJO IN MITOLOGIJO

Obstajajo številne teorije o tem, zakaj je petek, trinajstega, povezan z nesrečo. Ena najbolj priljubljenih izhaja iz nordijske mitologije, kjer številka 13 prinaša nesrečo. V eni od zgodb Loki, bog zvijačnosti, nenamerno postane 13. gost na bančnem slavju v Valhalli. S tem povzroči, da slepi bog Höd ubije svojega brata Baldra, boga svetlobe in dobrote.

V krščanstvu je povezava med številko 13 in nesrečo še posebej močna. Zgodba o zadnji večerji, kjer je Juda Iškariot, 13. gost, izdal Jezusa, je pomemben simbol nesreče, povezane s številko 13. Petek, kot dan v tednu, je prav tako obremenjen z negativnim pomenom. Po nekaterih verovanjih je petek dan, ko sta Adam in Eva pojedla prepovedan sadež, začelo se je prvo grešno dejanje. Poleg tega naj bi bil petek dan, ko je Kajn ubil svojega brata Abela, dan, ko je bil uničen Salomonov tempelj, ter dan, ko se je začel Veliki potop.
V številnih kulturah se je simbolika številke 13 in petka pogosto prepletala s prepričanji o nesreči, ki so presegala zgolj osebne izkušnje ter vključevala širše družbene in religiozne norme. Te zgodbe in miti so prispevali k še večjemu strahu pred tem dnem.

Profimedia

POPULARNA KULTURA IN GLOBALNE RAZLIKE

Vse bolj prepoznavno vraževerje petka, trinajstega, je postalo tudi del popularne kulture. Največji prispevek k prepoznavnosti tega datuma je brez dvoma franšiza Petek, trinajstega, ki vključuje 12 filmov, od katerih je prvi izšel leta 1980. S tem je petek, trinajstega, postal pomemben del strahov in grozljivk v filmski industriji.

Čeprav je vraževernost o petkih, trinajstega, prepoznavna po vsem svetu, pa se v različnih kulturah pojavljajo različni datumi in številke, povezani z nesrečo. Na primer, v Španiji in Grčiji je nesrečen torek, trinajstega, ker se nanaša na božanstvo tega dneva, Marsa, rimskega boga vojne, po katerem je španska beseda za torek martes. V Italiji pa je petek, 17., tisti, ki povzroča strah, ker se rimske številke za 17 (XVII) preuredijo v latinsko besedo vixi, ki pomeni »Moje življenje je končano«. V drugih kulturah, kot sta kitajska in japonska, pa velja številka štiri za nesrečno zaradi fonetične podobnosti z besedo »smrt«. To ustvarja celo dodatne sloje vraževerij, ki so specifični za različna družbena in geografska okolja.

KULTURA, VRAŽEVERJA IN NJIHOV VPLIV

Petek, trinajstega, torej ostaja trajen simbol nesreče in strahu v mnogih zahodnih družbah. Ne glede na to, ali je vraževerje preprosto naključje ali pa je globoko zakoreninjeno v kulturnih in zgodovinskih kontekstih, je jasno, da ta datum še vedno prinaša posebne občutke tesnobe in strahu za mnoge. S širjenjem medijev in popularne kulture, vključno s filmi, knjigami in drugimi oblikami zabave, se bo vraževerje o petkih, trinajstega, verjetno ohranjalo in pritegovalo pozornost tako ljubiteljev strahu kot tistih, ki se z njim borijo.

Petek, trinajstega, nas uči, da so vraževerja in strahovi globoko zakoreninjeni v naši kulturi, vendar prav tako kažejo na moč domišljije in človeške potrebe po iskanju pomena v naključnih dogodkih. Tudi če ne verjamemo več v te stare vraže, imajo vseeno vpliv na naše življenje in na to, kako se povezujemo z zgodovino in tradicijo.

Profimedia

ZANIMIVO

Kadarkoli se običajno leto začne v četrtek, bodo imeli februar, marec in november petek, 13. To se v 21. stoletju zgodi enajstkrat. Obdobje se je začelo leta 2009. Leta 2015, šest let pozneje, se je petek, 13., zgodil februarja, marca in novembra. To se bo zgodilo spet po 11 letih – leta 2026. Na trilogijo februar, marec in november pa bomo morali nato čakati do leta 2037. Tudi v prestopnem letu se lahko pojavijo trije petki, trinajstega. Če 1. januar prestopnega leta pade na nedeljo, bodo imeli januar, april in julij vsak svoj petek, trinajstega.