Za dementne ni prostora: Slovenci svojce pošiljajo v domove čez mejo
Na prosto mesto čakajo tudi več let: Osebe z demenco med največjimi žrtvami pomanjkanja postelj v domovih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se je na uredništvo Svet24 obrnil bralec, ki je za svojo sorodnico z napredovalo demenco nujno iskal namestitev v dom za starejše, ni pričakoval, da bo naletel na praktično nepremostljivo oviro. Po številnih klicih in poizvedbah po Sloveniji je ugotovil, da na varovanih oddelkih za osebe z demenco prostega mesta ni nikjer. Ker družina domače oskrbe ni mogla več zagotavljati, so bili primorani rešitev poiskati zunaj slovenskih meja. Sorodnico so nazadnje namestili v ustanovo v sosednji državi.
Primer ni osamljen. Vse več družin se ob napredovanju demence znajde v položaju, ko ustrezne oskrbe za svoje bližnje ne morejo zagotoviti niti doma niti v slovenskih domovih za starejše. Dolge čakalne vrste in kronično pomanjkanje mest na varovanih oddelkih postajajo ena največjih težav sistema skrbi za starejše.
Slovenija se že vrsto let sooča s pomanjkanjem kapacitet za institucionalno varstvo starejših. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je evidentiranih več kot 100.000 prošenj za sprejem v domove za starejše. Ker številni prosilci oddajo prošnje v več domov hkrati, dejansko število čakajočih znaša okoli 40.000 oseb, skoraj polovica pa potrebuje namestitev čim prej.
Na drugi strani je v Sloveniji nekaj več kot 22.000 postelj v domovih za starejše. Razlika med potrebami in razpoložljivimi zmogljivostmi je zato vse večja. V številnih domovih se na sprejem čaka več kot leto dni, pri določenih oblikah oskrbe pa bistveno dlje.
Čakanje, ki traja leta: Osebe z demenco med največjimi žrtvami sistema
Posebej pereče je pomanjkanje mest za osebe z demenco. Gre za bolezen, ki ne prizadene zgolj spomina, temveč vpliva tudi na orientacijo, presojo in sposobnost samostojnega življenja. Ko bolezen napreduje, številni potrebujejo nastanitev na varovanih oddelkih, kjer je zagotovljen stalen nadzor in specializirana oskrba.
Prav teh kapacitet pa najbolj primanjkuje. Ocenjuje se, da na ustrezno namestitev čaka več tisoč ljudi. Nekateri domovi poročajo o popolni zasedenosti oddelkov za osebe z demenco, medtem ko povpraševanje iz leta v leto narašča. Za številkami se skrivajo zgodbe družin, ki so pogosto prepuščene same sebi. Svojci mesece ali leta usklajujejo službo, skrb za družino in oskrbo bolnega sorodnika. Ko se zdravstveno stanje poslabša, postane domača oskrba vse težja, vendar ustrezne institucionalne pomoči ni mogoče dobiti pravočasno.
Nekateri zato prošnje oddajajo v več domov hkrati, drugi iščejo pomoč pri zasebnih izvajalcih, vse več pa jih, podobno kot bralec Svet24, rešitev išče tudi v tujini. Čeprav gre za čustveno in finančno zahtevno odločitev, je za nekatere družine to edina možnost, da svojcu zagotovijo ustrezno oskrbo. Strokovnjaki opozarjajo, da težava ni le pomanjkanje prostorov, ampak tudi kadra. Oskrba oseb z demenco zahteva več zaposlenih, dodatna strokovna znanja in prilagojene bivalne pogoje, zato širjenje zmogljivosti poteka počasneje, kot bi bilo potrebno.
Več deset tisoč čakajočih
Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo na dan 3. junij 2026 v domovih za starejše kot prostih zabeleženih 19 postelj. "Vendar je tu treba poudariti, da se v praksi pravzaprav vse proste postelje, ki so pripravljene za sprejem, skoraj takoj zapolnijo z uporabniki v čakalni vrsti. Vsi domovi imajo čakalne vrste, zato v tem trenutku dejansko ne moremo govoriti o prostih posteljah," so za Svet24 pojasnili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
V domovih za starejše je trenutno zabeleženih 43.063 prošenj 20.499 prosilcev, ki so označene kot aktualne, kar pomeni, da naj bi prosilci želeli takojšnjo namestitev. Vendar številni prosilci za sprejem po starem Zakonu o socialnem varstvu oddajajo prošnje na zalogo. Socialne službe v domovih ocenjujejo, da je prosilcev, ki dejansko takoj potrebujejo nastanitev, nekje med 2 in 3 tisoč, kažejo podatki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kjer ločenega podatka o prostih posteljah na varovanih oddelkih nimajo. Prav tako ne vodijo ločenega podatka o prošnjah za varovane oddelke.
Na vprašanje, kako se je število prosilcev za namestitev v domove za starejše spreminjalo v zadnjih petih letih, še posebej pri osebah z demenco so dogovorili, da tega podatka nimajo. "Lahko pa rečemo, da je vso navedeno obdobje zaznamovala prezasedenost zmogljivosti," so dodali.
Domovi pokajo po šivih
Da je temu res tako, prikimavajo tudi v več domovih starejših po državi. Direktorica Doma starejših občanov Ljubljana-Bežigrad Marjeta Maruša Kerč je za Svet24 pojasnila, da imajo v domu evidentiranih 2831 vlog za sprejem. Od teh je 414 vlog aktivnih in aktualnih za takojšnji sprejem. Vsaj polovica le-teh je z diagnozo demenca. Povprečna čakalna doba za redni sprejem je odvisna od tega ali prosilec potrebuje nego ali je še relativno samostojen. Za negovalno enoto je povprečna čakalna doba eno leto. Za stanovanjsko enoto povprečno dve leti.
"Varovane enote v našem domu nimamo, pač pa imamo, v okviru socialno varstvenega koncepta in modela, osebe z demenco integrirane v vse enote doma, s tem da jih povezujemo v skupine, kamor se lahko vključujejo tisti z začetnimi znaki demence, skupaj s tistimi, ki zaradi stanja demence potrebujejo vodenje, spremljanje in nadzor. Na negovalni enoti imamo tudi nepokretne osebe z demenco, ki so v zadnjem stadiju te bolezni," je povedala Kerč.
"Povpraševanje po namestitvi za osebe z demenco vsako leto narašča, tako tudi v zadnjem letu. Tu težko govorimo o številkah, saj so za nas pokazatelj vsakokratne stiske in potrebe svojcev, ki se oglašajo in povprašujejo po sprejemu. Družine oseb z začetnimi znaki demence dostikrat želijo za svojca še poskrbeti doma, vendar ob napredujoči obliki demence postane to zanje preobremenjujoče. Prihajajo povsem izčrpani s prošnjo po čimprejšnji namestitvi. Tudi zaradi tega, ker na terenu ne dobijo ustrezne pomoči na domu. Pomanjkanje prostih mest se prav tako kot v drugih domovih kaže tudi pri nas. Veliko prosilcev, tudi iz bližnje okolice našega doma, mora iskati namestitev po vsej Sloveniji, nekateri tudi v tujini," je pojasnila Kerč.
Sprejem odvisen od številnih dejavnikov: Ko vsaka postelja šteje
Da je čakalno dobo za redni sprejem težko natančno opredeliti, saj so samo v tem letu 2026 prejeli že krepko čez 400 vlog za sprejem, ki pa je odvisen od več dejavnikov, kot so zdravstveno stanje prosilcev, nujnost sprejema, razpoložljivost ustreznih prostih mest ter specifika potreb posameznika, nam je povedala direktorica Doma starejših občanov Trebnje Petra Kušar Stojakovič. "Trenutno med aktivnimi vlogami za sprejem na varovani oddelek in oddelek z osebnim spremljanjem vodimo 74 oseb. V Domu starejših občanov Trebnje imamo skupno 214 mest, od tega 11 mest na verificiranem varovanem oddelku ter 22 mest na oddelku z osebnim spremljanjem. Na varovani oddelek trenutno čaka 74 oseb, od tega imajo 3 osebe že izdane sklepe sodišča. V domu ob tem zaznavamo, da se potrebe po takšnih oblikah varstva povečujejo," je pojasnila.
"Zaradi omejenih kapacitet se prosilci uvrščajo na čakalno listo, kar pomeni, da je sprejem izveden, ko se sprosti ustrezno prosto mesto in ko prosilec pride na vrsto glede na kriterije in potrebe. Iz prakse in neuradnih informacij pa nam ljudje povedo, da se nekateri svojci zaradi dolgih čakalnih dob odločajo za iskanje namestitev tudi v domovih za starejše na Hrvaškem," še pravi Kušar Stojakovič.
Na podlagi števila prejetih vlog po besedah Kušar Stojakovič ocenjujejo, da se število oseb z demenco in drugimi oblikami kognitivnega upada povečuje, zato so oblike osebnega spremljanja in verificiranih varovanih oddelkov nujno potrebne za zagotavljanje varne, strokovne in kontinuirane obravnave. "Delo na teh oddelkih je usmerjeno v zagotavljanje varnega okolja, strukturiranega dnevnega ritma ter prilagojenih aktivnosti, ki spodbujajo kognitivno, motorično in socialno delovanje stanovalcev," pravi Kušar Stojakovič.
Za Svet 24 je Kušar Stojakovič še navedla, da opažajo, da se povpraševanje po namestitvah za osebe z demenco iz leta v leto izjemno povečuje. "Čeprav natančnega odstotka ne moremo podati, trend jasno kaže na rast potreb po institucionalni oskrbi za osebe z demenco. Demenca je kronična in napredujoča bolezen, ki pomembno vpliva na sposobnost vsakodnevnega funkcioniranja posameznika. V domu zato zaznavamo vse večjo potrebo po vključevanju oseb z demenco v strukturirane, vodene in usmerjane oblike bivanja, kjer jim je zagotovljena celostna strokovna obravnava ter podpora pri ohranjanju preostalih sposobnosti," dodaja.
Med tem je direktorica Doma starejših občanov Preddvor Lidija Kos za Svet24 navedla, da povečanega povpraševanja po namestitvah na oddelek za demenco niso zaznali, so pa zaznali, da je v zadnjih letih več povpraševanja oseb s kognitivnim upadom, ki so mlajše od 65 let.
"Trenutno v našem domu čaka na sprejem 1356 oseb, čakalna doba je odvisna od zdravstvenega stanja posameznika in posledično namestitev na izbranem oddelku. V domu razpolagamo z negovalnim oddelkom, oddelkom za demenco in oddelki, kjer so osebe še vsaj delno gibalno samostojne. V domu imamo oddelek s povečano pozornostjo, kamor nameščamo osebe z demenco. Na tem oddelku je nameščenih 28 stanovalcev, trenutno je za ta oddelek 219 čakajočih oseb," je glede stanja in zasedenosti postelj v Doma starejših občanov Preddvor povedala Lidija Kos.
"Na oddelku s povečano pozornostjo je 28 razpoložljivih postelj, katere so konstantno zasedene. Trudimo se, da je na oddelku vedno dovolj kadra za varno obravnavo stanovalcev. Možnost širitve mest za demenco pa načrtujemo z obnovo doma, ki pa že poteka," je dodala Kos in dodatno pojasnila, da je trenutno dom v fazi obnove. Zato moramo žal tudi kakšnega prosilca zavrniti. Seveda svojce usmerjamo, da prosta mesta iščejo tudi v širšem krogu, ne samo v regiji. Zavedamo se stisk svojcev, predvsem pri odpustih oseb iz bolnišnic," pravi Kos.
Novi zakoni in kadrovski standardi: Spremembe na obzorju
Kušar Stojakovič je ob tem še spomnila, da ob koncu leta vstopa v veljavo zakonodaja na področju duševnega zdravja, ki bo po njenih besedah pomembno vplivala na organizacijo in delovanje varovanih oddelkov, predvsem na področju kadrovskih normativov. "Naši stanovalci na verificiranem varovanem oddelku in oddelku z osebnim spremljanjem sicer potrebujejo predvsem vodenje in usmerjanje, ne pa toliko zdravstvenih intervencij."
Družine obupane: Čakalne vrste pretežke za domačo oskrbo
Po njenih navedbah je največja stiska družin povezana z usklajevanjem skrbi za osebo z demenco z vsakodnevnimi življenjskimi obveznostmi. "Svojci pogosto izpostavijo veliko čustveno in fizično izčrpanost ter občutek nemoči, saj bolezen postopoma zahteva vedno več podpore, nadzora in strokovne obravnave. Prav zato so dostopne, kakovostne in pravočasne storitve dolgotrajne oskrbe ključnega pomena, tako za osebe z demenco kot za njihove družine, ki pogosto dolgotrajno nosijo veliko breme skrbi," meni Kušar Stojakovič.
Doma starejših občanov Preddvor Lidija Kos pa ocenjuje, da je največja stiska družin obolelih oseb z demenco "definitivno nemoč pri neprepoznavnosti bolezni, ne znajo pristopiti, oseba z demenco zahteva 24 urno pozornost, katero pa zelo težko zagotovijo v domačem okolju".
Polno zasedeni, a kadrovski izzivi ostajajo
Glede pomanjkanja kadra je direktorica Doma starejših občanov Ljubljana-Bežigrad Marjeta Maruša Kerč za Svet24 dejala, da je dom "stalno polno zaseden, kadrovske težave seveda obstajajo, tako kot povsod in jih rešujemo sproti".
Direktorica Doma starejših občanov Trebnje pa glede kadrovske stiske pravi: "V domu imamo strokovne, skrbne, zavzete in predane sodelavke ter sodelavce, ki zagotavljajo kakovostno in celostno dolgotrajno oskrbo stanovalcev. Kljub temu se, podobno kot na drugih področjih socialnega varstva in zdravstva, soočamo s kadrovskimi izzivi."
Demografske napovedi kažejo, da bo delež starejših prebivalcev v prihodnjih desetletjih še naraščal. S tem se bo povečevalo tudi število oseb z demenco in potreba po specializiranih oblikah oskrbe. Brez novih kapacitet, dodatnega kadra in hitrejšega razvoja dolgotrajne oskrbe bodo čakalne vrste ostale dolge, družine pa bodo še naprej iskale rešitve tudi zunaj Slovenije. Primer bralca, ki je bil primoran sorodnico namestiti v dom čez mejo, je zato opozorilo, da problem ni več vprašanje prihodnosti, temveč realnost sedanjega časa.
Da razkorak med povpraševanjem in razpoložljivimi kapacitetami, glede na demografske projekcije, za osebe z demenco še naraščal, so nam potrdili tudi v Skupnosti zavodov Slovenije. "Da, tveganja obstajajo in lahko potrdimo, da potrebe presegajo zmogljivosti, pri čemer pričakujemo, da bodo osebe z demenco prvenstveno svoje interese uveljavljale v sistemu dolgotrajne oskrbe," so navedli.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
