Shutterstock

V trgovini pogosto deluje preprosto: Če na embalaži piše bio, eko ali organsko, imamo občutek, da smo naredili nekaj dobrega za svoje zdravje in za planet.  A pri trajnosti ni vedno tako enostavno. Ekološka hrana ima res številne prednosti, vendar tudi nekaj pomembnih “ampakov". Ni nujno, da je vsaka eko izbira avtomatsko okolju prijaznejša, predvsem če v enačbo vključimo transport, pridelovalne prakse, izkoristek zemljišč in dejanski ogljični odtis.

Ne spreglejte

Nalepke na sadju razkrivajo, kaj dejansko jeste

Kaj pomeni “eko” ali “bio”?

V EU oznaka “eko/bio/organic” ni marketinška izmišljotina, ampak je zakonsko regulirana. Ekološka pridelava v Evropski uniji temelji na pravilih, določenih v Uredbi (EU) 2018/848, ki določa pogoje za ekološko pridelavo in označevanje.

Eko certifikat praviloma pomeni:

• Strogo omejeno uporabo sintetičnih pesticidov in mineralnih gnojil;

• Prepoved GSO (genetsko spremenjenih organizmov);

• Več poudarka na kolobarju, zdravju tal in dobrobiti živali;

• Sledljivost in nadzor.

Shutterstock

Eko ne pomeni avtomatsko:

• Da je izdelek lokalnega izvora;

• Da ima manjši ogljični odtis;

• Da porabi manj vode;

• Da ima manj embalaže;

• Da je bil pridelan brez vseh pesticidov (dovoljeni so nekateri naravni pripravki).

Kakšna je razlika za okolje?

Tuje analize in poročila navajajo, da lahko dobro upravljano ekološko kmetijstvo pozitivno vpliva na: rodovitnost tal, biotsko raznovrstnost, zmanjšanje onesnaževanja z dušikom in bolj zdrav ekosistem. Ekološko kmetijstvo pogosto pomeni tudi več življenja v tleh, bolj raznolike posevke in manjšo obremenitev z nekaterimi sintetičnimi snovmi.

Preberite tudi: 

Gradnja in obnova

Mini rastlinjak za več pridelka, postavite ga sami v 1 dnevu

Ni pa vse tako "rožnato", kot se zdi na prvi pogled. Ena ključnih težav ekološke pridelave je lahko nižji pridelek na hektar. Eko sistemi so v povprečju manj produktivni, kar lahko pomeni: več potrebne zemlje za enako količino hrane oziroma večjo rabo površin.  To je pomembno zato, ker je zemljišče omejen vir, kmetijstvo pa je že zdaj največji porabnik kopnega na svetu. Če povzamemo - eko je pogosto boljše za ekosistem na površini, a ni nujno boljše na kilogram hrane, če so donosi bistveno nižji.

Je lokalna hrana vedno bolj trajnostna?

Velik mit trajnosti je, da če je lokalno, je avtomatsko bolj zeleno. Transport hrane sicer ima vlogo, a pogosto ni največji del emisij, saj predstavlja približno 5–6 % emisij prehranskega sistema, večina emisij pa nastane pri pridelavi in rabi zemljišč.

Shutterstock

Kdaj lokalno res zmaga?

• Pri svežih živilih, ki bi sicer bila prepeljana z letalom;

• Pri sezonski lokalni hrani brez ogrevanih rastlinjakov;

• Pri manj embalaže, manj hladne verige.

Kdaj lokalno ni boljše?

• Če lokalna proizvodnja potrebuje veliko energije (npr. ogrevan rastlinjak pozimi);

• Če je lokalna pridelava neučinkovita ali močno intenzivna;

• Če je lokalna izbira “lokalno meso” (meso je okoljsko veliko bolj obremenjujoče kot rastlinska hrana)

Največja trajnostna resnica

Če želimo zmanjšati vpliv hrane na planet, največ naredimo z izbiro vrste živil, saj imajo ta zelo različen okoljski odtis – predvsem zaradi: rabe zemljišč, metana, gnojil in deforestacije. Največji vpliv imajo rdeče meso in mlečni izdelki, najmanjši vpliv pa stročnice, žita in sezonska zelenjava. Zato velja: Tudi če kupite lokalno govedino, to ne bo avtomatsko bolj trajnostno kot uvožena leča. Če želite realen trajnostni učinek, upoštevajte ta pravila:

1) Najprej poglejte sezono: Sezonsko pogosto pomeni manj energije za pridelavo.

2) Dajte prednost rastlinski hrani: Tudi delni premik v prehrani naredi veliko razliko.

3) Eko izbirajte pametno: Največ koristi je pogosto pri: sadju in zelenjavi z več pesticidi v konvencionalni pridelavi, mlečnih izdelkih z višjimi standardi dobrobiti živali (odvisno od kmetije) ter pridelavi, kjer eko pomeni boljšo obdelavo tal.

Shutterstock

4) Pazite na embalažo: Eko izdelek v trojni plastiki je slab signal.

5) Preverite poreklo in način pridelave: Eko banana z ladjo je lahko OK, eko izdelek z letalom pa ne.

Eko hrana ni popolna rešitev za planet, je pa pomemben del bolj trajnostnega prehranskega sistema, če razumemo, kaj pomeni in jo kombiniramo z najmočnejšimi trajnostnimi praksami.

Preberite več:

Zero-waste

Navada, ki se zdi nedolžna, ima šokatne posledice

Trajnost

Pozabite na plastične vrečke, ta trik osvaja kuhinje

Gospodinjstvo

Vsak Slovenec zavrže ogromno hrane, tako zmanjšate porabo