Spoznajte izjemno učinkovit japonski kyusei način vrtnarjenja
Japonci so razvili kyusei metodo, ki brez kemije obnavlja tla in izboljša pridelek. Odkrijte, zakaj navdušuje vrtnarje in kako jo lahko preizkusite tudi sami.
Japonska kakovost ima po svetu prav poseben sloves. Ko govorimo o japonskih izdelkih, se skoraj samoumevno spomnimo na preciznost, zanesljivost, spoštovanje dela in disciplino, ki jo Japonci vpletajo v vse, česar se lotijo. Enak odnos imajo tudi do narave. V ozadju njihovega kmetovanja stoji filozofija, da narave ne premagujemo, temveč jo podpiramo, da lahko sama opravi, za kar je bila ustvarjena.
PREBERITE TUDI:
Prav iz tega načina razmišljanja se je rodila metoda, ki v zadnjih desetletjih navdušuje vrtnarje po svetu. Imenuje se kyusei pridelava. In najboljše od vsega - uporabimo jo lahko tudi v slovenskih vrtovih. Preverite, zakaj bi se splačalo preizkusiti ...
Od stare japonske filozofije do sodobne metode
Korenine kyusei pristopa segajo skoraj stoletje nazaj, ko je Mokichi Okada zagovarjal pridelavo hrane brez gnojil in brez grobih posegov v tla. Verjel je, da je zemlja živo bitje in da njena moč prihaja iz ravnovesja med mikroorganizmi, rastlinami, vodo in svetlobo. Njegove ideje so bile dolgo videti radikalne, a so dobile nov zagon v osemdesetih letih, ko so japonski raziskovalci razvili mešanico t. i. efektivnih mikroorganizmov. Prav ta preplet tradicionalne miselnosti in sodobnega znanja je oblikoval kyusei pridelavo, kot jo poznamo danes.
Kyusei metoda ni le povratek k tradiciji, temveč predvsem sodoben način, ki se odziva na izzive našega časa. Medtem ko se konvencionalno kmetijstvo opira na agrokemikalije in išče čim večje donose, kyusei pristop verjame, da lahko enako ali celo več dosežemo, če okrepimo tisto, kar v naravi že obstaja. To pomeni zdravje tal, bogastvo mikroorganizmov, večjo odpornost rastlin in njihovo sposobnost, da iz okolja črpajo tisto, kar potrebujejo.
Kje se kyusei metoda loči od preostalega?
Ekološko kmetijstvo je prijazno naravi, a pogosto prinaša nižje donose. Konvencionalno kmetijstvo prinaša količino, a za ceno onesnaženih tal in osiromašene rodovitnosti. Kyusei kmetovanje poskuša preseči to navidezno dilemo. Njegov cilj je pridelava hrane, ki je varna, hranilno bogata in pridelana brez kemikalij, hkrati pa naj bo postopek dovolj produktiven, da lahko dolgoročno zadovolji potrebe naraščajočega prebivalstva.
Temelj kyusei pristopa so živi procesi v tleh. Rastline lahko izkoristijo le majhen del sončne energije, ki doseže naš planet. Kar odločilno vpliva na njihov razvoj, je to, kar se dogaja v tanki plasti zemlje, prepleteni z mikroorganizmi, glivami in organskimi spojinami. Če je ta svet živ in aktiven, rastline rastejo hitreje, so bolj odporne in bolje izkoristijo hranila, ki so jim na voljo.
Moč efektivnih mikroorganizmov
V osemdesetih letih je japonski profesor Teruo Higa razvil mešanico koristnih mikroorganizmov, ki je postala osrednji del kyusei pridelave. Ti mikroorganizmi razgrajujejo organsko snov, ustvarjajo številne hranilne spojine in obenem zavirajo razvoj patogenov. Vlažna plast zemlje, ki je prepletena z živahnimi mikrobnimi populacijami, postane rahlja, bogata in odzivna. Rastline v takšnih tleh rastejo hitreje, bolje cvetijo, močneje rodijo in se uspešneje branijo pred boleznimi.
V prvih letih uporabe se lahko pojavijo tudi zanimivi, navidez nenavadni pojavi. Mikroorganizmi lahko spodbudijo tudi kalitev plevelov, saj pospešijo oživljanje tal, vendar se ta pojav sčasoma umiri. Ko se semenska banka v tleh izčrpa in ko se mikroorganizmi uravnovesijo, postane zapleveljenost lažje obvladljiva, obenem pa so tla mnogo bolj rodovitna kot na začetku.
Zakaj kyusei metoda prepriča vedno več pridelovalcev
Morda je najbolj presenetljivo to, da kyusei pristop dolgoročno ni le okolju prijazen, temveč tudi ekonomsko učinkovit. Ko se tla obnovijo in ko se populacije koristnih mikroorganizmov ustalijo, je dodajanje pripravkov potrebno le občasno. Pridelava poteka z manj dela, z manj organske mase, pogosto z manjšimi stroški, medtem ko so pridelki bolj stabilni in odporni. Rastline bolje prenašajo sušo, bolezni in nihanja vremena, njihova skladiščna obstojnost pa je občutno boljša.
Še ena prednost, ki jo vrtnarji hitro opazijo, je to, da takšna tla omogočajo neprekinjeno pridelavo. Ker so hranila stalno prisotna in ker se zemlja ne izčrpava, je med posevki manj praznih obdobij. Vrtnine, ki so vzgojene v takšnem okolju, imajo pogosto intenzivnejši okus in večjo prehransko vrednost.
Japonska inovacija, ki lahko obogati tudi slovenske vrtove
Kyusei pridelava je danes razširjena po številnih državah. Sprejeli so jo tako profesionalni kmetje kot ljubiteljski vrtičkarji, ki iščejo bolj naravne, dolgoročno stabilne rešitve. V Sloveniji je mogoče dobiti več pripravkov z EM tehnologijo in prav nič ni zapleteno začeti z uporabo. Gre za metodo, ki jo lahko vnesemo postopoma, po občutku, in s katero se tla iz sezone v sezono krepijo.
Številni vrtnarji po svetu pravijo, da je ravno ta preprosta, a učinkovita japonska ideja spremenila njihov pogled na pridelavo hrane. Morda bo navdušila tudi vas.
Če smo Japoncem že zaupali avtomobile in elektroniko, zakaj ne bi poskusili še njihovega načina obravnave zemlje?
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialist za oblikovanje okolja z rastlinami, strokovnjak za obrezovanje sadnega drevja in starosta v poznavanju sveta mikroorganizmov. Če potrebujete prenovo vrta ali je vaše sadno drevje potrebno strokovne rezi, pokličite na 041 378 705 in Matjažu zaupajte svoje želje. Rezultati vas bodo osupnili! Vabljeni tudi v FB skupino Vrt in mi, kjer Matjaž tudi redno odgovarja na vprašanja vrtičkarjev.
