Kaj je povzročilo zgodovinski rekord porabe električne energije
Ob ostrih zimskih temperaturah lahko obremenitve električnega omrežja skokovito narastejo. Razlogi so precej zanimivi.
Letošnja zima nam je postregla z nekaj izredno mrzlimi in oblačnimi dnevi, kar je močno obremenilo elektroenergetsko omrežje. To je botrovalo novemu rekordu odjema električne energije iz prenosnega omrežja. Na vrhuncu zime, 8. januarja 2026, je električni odjem iz slovenskega prenosnega omrežja med 8. in 9. uro zjutraj znašal skoraj 2300 MW, kar je absolutni rekord v odjemu.
Tistega dne so se temperature spustile krepko pod ničlo. V Ljubljani so med 8. in 9. uro zjutraj namerili dobrih –9 stopinj, v Murski Soboti –17 stopinj, na Babnem polju pa kar –25 stopinj Celzija. Toplotne črpalke in tudi druge, precej bolj požrešne električne grelne naprave so delovale s polno paro. Ravno pred tem je snežna odeja prekrila dobršen del države, seveda vključno s sončnimi elektrarnami, zato te niso mogle proizvajati elektrike niti tam, kjer je nanje posijalo sonce.
Rekord po osmih letih
Ravno zaradi kombinacije razmeroma hudega mraza in snežne odeje – čemur smo včasih rekli prava zima – je tako slovensko elektroenergetsko omrežje zabeležilo nov rekord: povprečni odjem je v tisti uri znašal kar 2299,7 MW (brez prištetih izgub, ki nastajajo na omrežju). Pred tem so podobno rekordno vrednost konice odjema zabeležili marca 2018, ko je odjem iz prenosnega omrežja med 12. in 13.uro znašal 2228 MW.
Opisani rekord je pokazal, da lahko vremenske skrajnosti v kombinaciji z elektrifikacijo ogrevanja hitro dvignejo konične obremenitve. Prav to je eden največjih izzivov, s katerimi se bo treba aktivno ukvarjati v prihodnjih letih. In dejstvo, da je omrežje to obremenitev prestalo brez motenj, je najboljša potrditev, da je slovensko prenosno omrežje robustno in da ohranja visoko zanesljivost v vsakršnih razmerah.
Kako si lahko predstavljamo te številke
Zelo preprosto povedano je 2299 MW v našem energetskem sistemu orjaška moč; za lažjo predstavo lahko zapišemo, da je to približno toliko elektrike, kot je lahko zagotovijo tako rekoč vse velike elektrarne v Sloveniji skupaj! Ali drugače: tako velik odjem iz prenosnega omrežja pomeni, da je v danem trenutku dejanska skupna poraba vseh odjemnikov znašala več, kot bi je zmogle zagotoviti vse največje elektrarne v naši državi skupaj, in to v primeru, da bi obratovale s polno močjo.
Za še boljšo ponazoritev: skupna instalirana moč vseh delujočih proizvodnih enot Termoelektrarne Šoštanj teoretično znaša 1029 MW. Instalirana moč Jedrske elektrarne Krško (NEK) znaša 696 MW, instalirana moč Črpalne hidroelektrarne Avče (ko deluje v generatorskem režimu) pa 185 MW. Plinska enota Termoelektrarne Brestanica (TEB) ima instalirano moč 406 MW. Če moči vseh teh elektrarn seštejemo, je vsota še vedno nižja od 2299 MV. Če pa k TEŠ, NEK in TEB ter ČHE Avče dodamo še večjo hidroelektrarno (denimo Zlatoličje na Dravi s 126 MW), se približamo 2299 MW.
Kako je po svetu
Četudi je torej moč 2299 MW neprimerljiva z instalirano močjo posameznih slovenskih proizvodnih enot, pa v svetovnem merilu ni nič neobičajnega in jo dosega ali presega vrsta velikih elektrarn, predvsem hidroelektrarn in kompleksov z več enotami.
Največja elektrarna na svetu je hidroelektrarna Jez treh sotesk na reki Jangce na Kitajskem, ki se ponaša z instalirano močjo neverjetnih 22.500 MW (22,5 GW)! Hidroelektrarna Itaipu na reki Parana na meji med Brazilijo in Paragvajem ima instalirano moč okrog 14.000 MW, hidroelektrarna Xiluodu na reki Džinša na Kitajskem pa 13.860 MW. Ena največjih sončnih elektrarn na svetu, Bhadla Solar Park v Indiji, lahko deluje z največjo močjo 2700 MW.
Vsi ti podatki o zmogljivostih elektrarn doma in po svetu so zanimivi že sami po sebi in nam lahko dajo misliti, kako zahtevno nalogo imajo prenosna elektroenergetska omrežja oziroma njihovi upravitelji, da vso to moč ob vsakem času in v vsakršnih razmerah zanesljivo privedejo do porabnikov – tudi do vašega gospodinjstva.
E-novice · Novice
