Profimedia

Noben dolg ne ostane ne poplačan, bi lahko zapisali tudi v tem primeru. Na dediče se prenese tako last pokojnika, kot tudi njegovi oziroma njeni dolgovi. Tako kot vse imetje pokojnika gredo tudi dolgovi v zapuščino. Vendar upniki ne morejo svojega deleža pobrati direktno iz zapuščine, ampak morajo za dolg terjati dediče. Povedano enostavno, dediči morajo poplačati dolgove.

Koliko plača dedič?

Vendar so tudi tukaj vključene varovalke. Dedič odgovarja za dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja. V primeru če podeduje vozilo vredno 10 tisoč evrov, lahko poplača le za enak znesek dolga. Je pa dedič za poplačilo dolga odgovoren z vsem svojim premoženjem. Torej če vozila ne želi prodati, mora dolg poplačati iz drugih svojih sredstev.

Profimedia

Če je dedičev več, so vsi odgovorni za dolgove in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali se je delitev dediščine že izvršila ali ne. Pri poplačilu dolgov velja načelo solidarnosti in lahko upnik zahteva poplačilo dolga od kateregakoli sodediča, vendar tudi v tem primeru samo v višini njegovega deleža, lahko pa zahteva to tudi od vseh.

Kdaj ni treba plačati dolga?

Dedičem ni treba plačati dolga, le če se odpovejo dedovanju. V tem primeru tudi ni več poti nazaj. Ko dedič enkrat sodišču sporoči, da se odpoveduje dediščini, tega ne more več preklicati. Lahko pa se zgodi tudi, da se vsi dediči odpovejo dedovanju ali pa celo, da dediči ne obstajajo. V tem primeru zapuščina postane lastnina države. Če so v zapuščini tudi dolgovi, se premoženje pokojnika prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev.   

Kakorkoli, če zapuščina ne pokrije vseh dolgov, teh ni treba plačati dedičem. Torej, če je vrednost vsega premoženja na primer 100 tisoč evrov, dolgov pa je za 200 tisoč evrov. Morajo dediči plačati le 100 tisoč evrov. Ostalo pa gre na škodo upnika.

Pomembno pa je, da vsi upniki v določenem roku vložijo predlog za začetek stečaja zapuščine. V tem postopku vsi upniki prejmejo plačilo dolgov hkrati in v enakih deležih.

S. R.

Banka bo vnovčila hipoteko

Seveda to ne velja za lastnino, na katero je vpisana hipoteka, kot je to pri večini stanovanjskih posojil. V tem primeru banka ne bo ostala brez svojega deleža. Če v tem primeru niso poplačani dolgovi, lahko dediči ostanejo tudi brez stanovanja ali hiše, saj bo banka vnovčila hipoteko in na koncu lahko tudi proda nepremičnino. Se je pa z banko običajno možno dogovoriti, da druga oseba prevzame plačilo posojila.

Dolg Finančni upravi

V primeru smrti davčnega zavezanca dediči odgovarjajo tudi za davčni dolg pokojnega, če ta na dan smrti presega 80 evrov in se ne odpovejo dediščini. Dediči lahko pri FURS preverijo stanje dolga pokojnega. FURS uveljavlja terjatve do pokojnega v zapuščinskem postopku. Po prejemu sklepa o dedovanju  dediče tudi obvesti o višini davčnega dolga za katerega odgovarjajo in jim posreduje vse podatke za izvedbo plačila. Dedič je dolžan dolg za katerega odgovarja plačati v 60 dneh od dneva pravnomočnosti sklepa o dedovanju. V času od dneva smrti pokojnega do poteka roka za plačilo dediča, zamudne obresti ne tečejo. Finančna uprava pa ne bo terjala denarnih kazni, glob in stroškov postopka v prekršku.