Pustil službo in si zgradil hišo. Danes živi skoraj brez položnic
Ker si klasičnega doma ni mogel privoščiti, je izbral drugačno pot. Majhno hišo je zgradil sam, danes pa zanjo plačuje presenetljivo malo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kaj storiti, ko so cene stanovanj previsoke, najemnina pa vsak mesec odnese velik del prihodkov? Nekateri iščejo povsem drugačne poti do lastnega doma. Eden zanimivejših primerov prihaja z Irske, kjer si je mladenič majhen dom zgradil kar sam – danes pa so njegovi stroški bivanja presenetljivo nizki.
Lastna hiša brez velikega stanovanjskega kredita je za številne postala skoraj nepredstavljiva. Cene nepremičnin, zemljišč, materiala in dela so v zadnjih letih močno spremenile računico, zato se pojavlja vse več zanimanja za manjše, modularne in drugačne oblike bivanja. Ne gre več samo za arhitekturno zanimivost. V ozadju je precej širši problem dostopnosti stanovanj. In prav visoki stroški so nekatere spodbudili k precej iznajdljivim rešitvam.
Ko si doma ne moreš privoščiti, ga zgradiš sam
Dober primer je zgodba 30-letnega Ruairija O'Neilla iz irskega Waterforda. Delal je v televizijski in filmski industriji, želja po samostojnem življenju pa ga je pripeljala do nenavadne odločitve. Namesto nakupa klasične nepremičnine si je postavil majhno leseno hišo oziroma kabino, veliko približno 30 kvadratnih metrov. Pri gradnji je uporabil tudi ponovno uporabljene materiale, velik del dela pa je opravil sam.
Gradnja naj bi ga stala približno 12.000 do 15.000 evrov. Še zanimivejši pa je rezultat: dom je zasnovan tako, da lahko deluje skoraj neodvisno od običajne infrastrukture.
Sonce namesto klasičnega električnega priključka
Majhna hiša uporablja sončne panele, zato so stroški električne energije zelo nizki. Po njegovih navedbah za osnovne račune porabi približno 300 evrov na leto. Seveda to ne pomeni, da je mogoče živeti popolnoma brez stroškov. Tudi samooskrbni dom zahteva začetno investicijo, vzdrževanje sistemov, ogrevanje, vodo in druge rešitve, katerih stroški se od primera do primera močno razlikujejo. Toda zgodba lepo pokaže drugo plat vprašanja: kaj če namesto večje in dražje hiše zmanjšamo svoje potrebe?
Preberite tudi:
Manj kvadratov, manjši stroški
Prav to je eno od izhodišč alternativnih oblik bivanja. Manjša površina pomeni manj materiala za gradnjo, manj prostora za ogrevanje in hlajenje ter praviloma tudi manj vzdrževanja. Če dodamo dobro izolacijo, sončno energijo in premišljeno rabo prostora, so lahko tekoči stroški bistveno nižji.
Tudi evropski stanovanjski trg se vse bolj ozira proti alternativnim rešitvam. Pomanjkanje stanovanj in težave z dostopnostjo povečujejo zanimanje za manjše stanovanjske enote, fleksibilne oblike bivanja, prenove obstoječih objektov in sodobnejše načine gradnje.
Hiša, ki je spremenila tudi njegovo kariero
Pri Ruairiju se zgodba ni končala pri njegovem domu. Izkušnja z lastno gradnjo ga je pripeljala do novega poklica. Danes se ukvarja z izdelavo majhnih hiš oziroma kabin, njegova prvotna rešitev stanovanjskega problema pa se je tako razvila še v poslovno priložnost. Začetna motivacija torej ni bila slediti arhitekturnemu trendu, temveč najti način, kako priti do svojega prostora brez finančnega bremena klasične nepremičnine.
Je to prihodnost dostopnejšega bivanja?
Majhne in samooskrbne hiše seveda niso rešitev za vsakogar. Trideset kvadratnih metrov lahko zadostuje posamezniku ali paru, precej težje pa družini. Pomembna so tudi zemljišča, dostop, voda, odpadne vode in predvsem prostorski ter gradbeni predpisi. Zato takšnega primera ne gre razumeti kot navodilo, da lahko kupimo kos zemlje in nanj preprosto postavimo hiško. V Sloveniji je treba tudi pri majhnih stanovanjskih objektih upoštevati prostorske akte, namembnost zemljišča in zahteve gradbene zakonodaje.
Trend sega precej dlje od majhnih hišk
Iskanje cenejših načinov gradnje ni omejeno na posameznike, ki sami poprimejo za orodje. V Evropi se veliko pozornosti namenja tudi modularni in montažni oziroma zunaj gradbišča izvedeni gradnji. Takšni načini lahko skrajšajo gradnjo ter v določenih okoliščinah občutno zmanjšajo stroške stanovanj. Skupni imenovalec je pravzaprav preprost: kako z manj materiala, manj časa in manj energije ustvariti kakovosten prostor za bivanje. Ruairijeva majhna hiša sama po sebi ne bo rešila stanovanjske krize. Je pa dober primer tega, kaj se zgodi, ko človek na vprašanje »Kako naj si privoščim dom?« ne išče več samo tradicionalnega odgovora.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
