Vlada razmišlja o energetskih bonih: kdo bi lahko prejel pomoč?
Cena dizelskega goriva je presegla dva evra, kurilno olje se je močno podražilo. Vlada zato preučuje energetske bone in drugo pomoč gospodinjstvom ter podjetjem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Cena dizelskega goriva je v Sloveniji v torek prvič v obdobju, za katero ministrstvo objavlja primerljive regulirane cene, presegla mejo dveh evrov na liter, tisoč litrov kurilnega olja pa zdaj stane 1635 evrov brez prevoza. Še v začetku septembra je bilo treba za enako količino odšteti 1412 evrov. Ker vojne razmere na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini še vedno pretresajo svetovne energetske trge, vlada išče možnosti dodatne pomoči prebivalcem in gospodarstvu.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaž Žagar je v torkovi oddaji Odmevi razmere primerjal z veliko naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in ocenil, da bi lahko bile sedanje razmere celo hujše. Vlada po njegovih besedah zato preučuje različne ukrepe, pri čemer se vse bolj nagiba k pomoči tistim, ki jih visoke cene najbolj prizadenejo.
Ena od možnosti so energetski boni
»Energetski boni so ena izmed stvari, ki so morda v igri,« je v Odmevih potrdil Žagar. Kdo bi jih lahko prejel, koliko bi znašali in za katere stroške bi jih bilo mogoče uporabiti, ni pojasnil, saj rešitve še niso dokončno pripravljene.
Iz njegovih pojasnil izhaja, da bi vlada pomoč prednostno namenila energetsko revnim gospodinjstvom in podjetjem, ki so zaradi visokih cen energentov posebej izpostavljena. To pa še ne pomeni, da bodo boni tudi dejansko uvedeni ali da so merila za njihovo pridobitev že določena.
Žagar je opozoril tudi na finančne posledice splošnega zniževanja cen. Takšni ukrepi zmanjšujejo proračunske prihodke, ugodnejše gorivo pa lahko v Sloveniji kupujejo tudi vozniki iz tujine. Ciljno usmerjena pomoč bi državi omogočila, da razpoložljiva sredstva nameni določenim skupinam prebivalstva in gospodarstva.
Vlada je posegla v trošarine, gorivo pa se še vedno draži
Nekaj ukrepov za omejitev podražitev je vlada že sprejela. Spremenila je način izračunavanja reguliranih cen bencina in dizla ter iz metodologije črtala določbe o biokomponentah. Po oceni ministrstva za infrastrukturo in energetiko je s tem zadnjo podražitev dizla ublažila za približno sedem centov na liter.
Prav tako je dodatno znižala trošarino za kurilno olje, ki po novem znaša 2,1 centa na liter. Kljub temu se je njegova drobnoprodajna cena zvišala, saj so podražitve na svetovnih trgih presegle učinek znižanja trošarine. Ministrstvo ocenjuje, da je cena tisoč litrov kurilnega olja zaradi veljavnih ukrepov za 215 evrov nižja, kot bi bila brez njih.
Podražitve so zajele skoraj vso Evropo
Da Slovenija ni osamljen primer, dokazujejo tudi najnovejši podatki evropskega statističnega urada Eurostat, ki jih je objavil v torek. Avgusta so bile cene goriv in maziv za osebni promet v Evropski uniji v povprečju za 23,8 odstotka višje kot leto prej. Podražitve so zabeležili v 26 od 27 držav članic, v 18 državah pa so presegle 20 odstotkov.
Naraščanje cen je posebno izrazito pri dizelskem gorivu, ki se je na ravni Unije samo avgusta, v primerjavi z julijem, podražilo za 8,3 odstotka. Visoke cene zato poleg gospodinjskih proračunov obremenjujejo tudi podjetja, zlasti tista z veliko porabo goriva.
Plina naj ne bi zmanjkalo, največja težava ostaja cena
Ob bližajoči se zimi se poleg problematike cen odpira vprašanje zanesljivosti oskrbe. Žagar je v Odmevih zagotovil, da Slovenija trenutno ne pričakuje težav pri dobavi zemeljskega plina, kakršnim je bila Evropa izpostavljena leta 2022. Evropske države imajo danes več možnosti uvoza, med drugim prek terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, Slovenija pa ima zakupljene tudi skladiščne zmogljivosti v Avstriji.
Pri naftnih derivatih ima država obvezne rezerve, ki jih mora vzdrževati za najmanj 90 dni porabe. Po Žagarjevih navedbah trenutne zaloge zadostujejo za približno sto dni. V ospredju vladnih priprav na zimo zato ostaja predvsem vprašanje, kako omejiti finančne posledice visokih cen.
Odločitev o morebitnih energetskih bonih za zdaj še ni sprejeta. Vlada mora določiti tako upravičence kot obseg in način financiranja pomoči, ob nadaljnjem zaostrovanju razmer na mednarodnih trgih pa se lahko pritisk na gospodinjstva in podjetja še poveča.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
