Stanovanje za 250.000 evrov: Koliko stane v resnici?
Stanovanje stane 250.000 evrov, a to ni nujno končni strošek. Preverite davek, zemljiško knjigo, notarja, posredovanje in stroške kredita.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Cena stanovanja v oglasu ni nujno tudi končni znesek, ki ga boste potrebovali za nakup. Pri stanovanju za 250.000 evrov se lahko pojavijo še stroški vpisa v zemljiško knjigo, notarja, nepremičninskega posredovanja in predvsem financiranja. Naredili smo konkreten izračun, pri čemer je pomembno, kdo je posamezen strošek po pogodbi dolžan plačati.
Našli ste stanovanje za 250.000 evrov in znesek ustreza vašemu proračunu. Toda preden izračunate, koliko lastnih sredstev in stanovanjskega kredita boste potrebovali, je dobro pogledati še stroške, ki jih oglasna cena ne pokaže. Pri nakupu nepremičnine namreč ni enotnega pravila, po katerem bi moral vsak kupec na kupnino avtomatično prišteti določen odstotek.
5.000 evrov davka – toda praviloma ga ne plača kupec
Največ zmede je pogosto pri davku na promet nepremičnin (DPN). FURS navaja, da se davek na promet nepremičnin plačuje po stopnji dveh odstotkov. Pri stanovanju, vrednem 250.000 evrov, bi dva odstotka pomenila: 250.000 € × 2 % = 5.000 € Toda to še ne pomeni, da mora kupec poleg kupnine pripraviti dodatnih 5.000 evrov. Pri prodaji nepremičnine je namreč zavezanec za plačilo davka na promet nepremičnin praviloma prodajalec. Kupec ga lahko plača, če je tako določeno v kupoprodajni pogodbi.
Če torej pogodba določa, da DPN nosi kupec, bi njegov strošek pri ceni 250.000 evrov znašal dodatnih 5.000 evrov. Če ga skladno s splošnim pravilom plača prodajalec, tega zneska kupec ne prišteva svojim stroškom nakupa. Pri tem velja še ena pomembna izjema: davek na promet nepremičnin se ne plača pri prenosu nepremičnine, od katerega je treba obračunati DDV. Zato se lahko davčna obravnava novogradnje razlikuje od nakupa rabljenega stanovanja.
Za vpis lastništva še sodna taksa
Po nakupu mora novi lastnik poskrbeti tudi za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Višina sodne takse je vezana na vrednost nepremičnine. Zakon o sodnih taksah določa, da za nepremičnino v vrednostnem razredu od 70.000 do manj kot 300.000 evrov taksa za postopek o predlogu za vknjižbo lastninske pravice znaša 80 evrov. Stanovanje za 250.000 evrov spada prav v ta razred. Če torej pogledamo samo kupnino in to sodno takso, smo pri: 250.000 € + 80 € = 250.080 €. Toda pri večini nakupov se račun tu še ne konča.
Preberite tudi:
Tudi notar nekaj stane
Pri prodaji nepremičnine je pomembna tudi overitev podpisa na pogodbi oziroma zemljiškoknjižnem dovolilu. Notarske storitve se obračunavajo skladno z Notarsko tarifo, višina pa je odvisna od konkretne storitve in v določenih primerih tudi od vrednosti predmeta. Zato ni smiselno vsakemu kupcu avtomatično prišteti enakega »notarskega stroška«. Pomembno je tudi, katere storitve notar dejansko opravi in kdo jih je po dogovoru dolžan plačati. Če pogodbo sestavlja odvetnik ali notar oziroma potrebujete dodatno pravno svetovanje, lahko nastanejo še dodatni stroški, ki niso vključeni v kupnino.
Kaj pa nepremičninska agencija?
Tu je treba biti posebej previden, saj ni dovolj pogledati samo oglasa in predpostaviti, da bo kupec avtomatično plačal provizijo. Po veljavni ureditvi lahko nepremičninska družba plačilo za posredovanje zaračuna naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju. Pomembna sprememba je nastala po odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2025, s katero so bile razveljavljene določbe 5. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju, ki so med drugim določale najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje. Zato danes ni pravilno preprosto zapisati, da je provizija pri prodaji stanovanja vedno omejena na štiri odstotke kupnine. Za kupca je bistveno nekaj drugega: še preden podpiše pogodbo o posredovanju ali drugo dokumentacijo, naj preveri, ali je naročnik storitve in koliko bo zanjo dejansko plačal. Pri stanovanju za 250.000 evrov lahko že nekajodstotno plačilo pomeni več tisoč evrov dodatnega izdatka, zato tega stroška pri načrtovanju proračuna ne gre spregledati.
Kupujete s kreditom? Tu lahko nastane precej več stroškov
Če stanovanja ne kupujete z lastnimi sredstvi, je treba račun razširiti še na stroške stanovanjskega kredita. Banka Slovenije opozarja, da je pri primerjavi ponudb pomembna efektivna obrestna mera (EOM), saj poleg obresti odraža tudi stroške kreditne storitve. Mednje lahko sodijo administrativni stroški, stroški odobritve in vodenja kredita ter stroški zavarovanja kredita. Razlike med ponudbami niso zanemarljive. V primerjavi Banke Slovenije iz februarja 2026 so se oglaševane EOM za stanovanjske kredite pri zajetih bankah in hranilnicah gibale približno med 2,95 in 3,67 odstotka, povprečje pa je znašalo 3,38 odstotka. Zato pri nakupu na kredit ni dovolj primerjati samo nominalne obrestne mere. Preverite celoten strošek financiranja in pogoje konkretne banke.
Torej: koliko v resnici stane stanovanje za 250.000 evrov?
Če kupujete brez posredniške provizije na svoji strani, brez kredita in DPN plača prodajalec, je lahko vaš neposredni dodatek k kupnini razmeroma majhen. Že samo sodna taksa za vknjižbo lastninske pravice pri tej vrednosti znaša 80 evrov, temu pa se lahko pridružijo stroški pravnih oziroma notarskih storitev. Povsem drugačen je scenarij, če se v pogodbi zavežete plačati tudi 2-odstotni DPN. Samo ta bi pri 250.000 evrih znašal 5.000 evrov, zato bi kupnina in DPN skupaj dosegla 255.000 evrov, z zemljiškoknjižno takso pa najmanj 255.080 evrov, še preden prištejemo druge morebitne stroške. Če ste poleg tega naročnik nepremičninske družbe ali nakup financirate s stanovanjskim kreditom, se lahko končni strošek dodatno poveča. Zato pri določanju proračuna za nakup stanovanja ne glejte le številke v oglasu. Pred podpisom pogodbe si naredite seznam vseh stroškov in predvsem preverite, kdo jih je po pogodbi dolžan plačati.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.