Nemčija in Kosovo skupaj proti lovskemu klopu, ki prenaša smrtonosni virus
Nemčija ima visokovarnostne laboratorije, Kosovo pa klope rodu Hyalomma in dolgoletne izkušnje s krimsko-kongoško hemoragično mrzlico. Znanstveniki obeh držav so zato združili moči v boju proti nevarni bolezni in njenim prenašalcem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Svoj plen lahko zazna z razdalje do 200 metrov. V nasprotju z večino drugih klopov ne čaka v travi, da se mu žrtev približa, temveč se požene za njo in aktivno zasleduje tako živali kot ljudi.
Gre za klopa Hyalomma, ki mu zaradi takšnega vedenja pravijo tudi »veliki lovski klop«. Nekoč je bil razširjen predvsem v Afriki, Aziji in južni Evropi, zaradi podnebnih sprememb pa lahko danes preživi tudi precej severneje. Opazili so ga že v Nemčiji in več vzhodnoevropskih državah, Kosovo pa že dolgo velja za eno od območij njegove večje razširjenosti.
Težava ni le v njegovem ugrizu, piše Deutsche Welle. Hyalomma lahko prenaša virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, nevarne bolezni z visoko stopnjo smrtnosti. Pri hudih oblikah bolezni lahko pride do poškodb krvnih in limfnih žil, notranjih krvavitev, odpovedi organov in smrti.
Bolezen, ki je povezala Kosovo in Nemčijo
Kosovski veterinar Kurtesh Sherifi se je s krimsko-kongoško hemoragično mrzlico prvič podrobneje srečal leta 2005, ko je v Berlinu končeval študij veterine. V časopisu je prebral, da se je na njegovem rodnem Kosovu okužilo 11 ljudi, pet pa jih je umrlo.
Ker so ga že zanimale zoonoze, torej bolezni, ki se lahko prenašajo med živalmi in ljudmi, ga je nevarni virus pritegnil tudi raziskovalno.
Po vrnitvi domov je začel delati na Fakulteti za kmetijstvo in veterino Univerze v Prištini. Toda možnosti za raziskovanje so bile omejene. Kosovo s približno 1,6 milijona prebivalcev ni imelo visokovarnostnega laboratorija niti potrebne opreme za preučevanje tako nevarnega virusa.
Povezava strokovnjakov
Sherifi se je zato povezal z Inštitutom Bernhard Nocht za tropsko medicino v Hamburgu. Tam je delala tudi virologinja Petra Emmerich, strokovnjakinja za viruse četrte rizične skupine, kamor spadajo povzročitelji hudih, pogosto smrtonosnih bolezni, za katere praviloma ni široko dostopnega učinkovitega zdravljenja. Mednje sodi tudi virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice.
Emmerichova je leta 2009 kot rezervistka nemške vojske odpotovala na Kosovo in tam spoznala Sherifija. Začelo se je sodelovanje, ki traja še danes, piše Deutsche Welle.
»Mi imamo znanje in opremo, Kosovo pa bolnike«
Na Kosovu so vzpostavili sistem spremljanja širjenja klopov Hyalomma in virusa, leta 2013 pa je skupno raziskovalno delo dobilo podporo nemškega programa za biološko varnost.
»Gre za dajanje in prejemanje. Mi imamo diagnostično znanje in potrebne vire, nimamo pa bolnikov,« sodelovanje opisuje Emmerichova. Nemški zdravniki zato redno prihajajo na Kosovo, kjer si izmenjujejo izkušnje z lokalnimi strokovnjaki.
Pomemben del projekta je tudi ozaveščanje prebivalstva. Med najbolj ogroženimi so kmetje, pri katerih nevarnosti ne predstavljajo samo ugrizi klopov.
Mnogi namreč klope z domačih živali odstranjujejo z golimi rokami. Če okužena kri živali pride v drobno rano na človekovi koži, se virus lahko prenese nanj.
Za bolezen ni cepiva
Raziskovalca obiskujeta tudi šole in otroke učita, kako se zaščititi. Pomagajo sredstva za odganjanje klopov, dolge hlače in zaprta, čvrsta obutev. Pomembno je poudariti, da niso vsi klopi Hyalomma okuženi z virusom in večina ljudi po ugrizu ne zboli. Toda za tiste, pri katerih se razvije krimsko-kongoška hemoragična mrzlica, ni cepiva niti specifičnega zdravljenja.
Bolezen se sprva kaže z dokaj splošnimi simptomi, podobnimi gripi: vročino, mrzlico, bolečinami v telesu in glavobolom. Pri hudih oblikah lahko bolnik začne krvaveti iz kože, nosu in dlesni, pojavijo se lahko tudi krvavitve iz prebavil. V najtežjih primerih pride do odpovedi organov.
Bolniki potrebujejo intenzivno zdravljenje in izolacijo, saj je bolezen zelo nalezljiva. Zdravniki predvsem vzdržujejo življenjske funkcije, uporabljajo pa tudi protivirusno zdravilo ribavirin. A pri akutno bolnih njegova učinkovitost ni posebno velika. Zato ostaja najpomembnejša preventiva.
Število hudih okužb močno upadlo
Raziskovalci so skozi leta zbrali na tisoče klopov ter izvajali študije seroprevalence. S krvnimi preiskavami iščejo protitelesa, ki pokažejo, ali je bila oseba oziroma žival v preteklosti v stiku z virusom.
Posebej uporabne so domače živali, saj jim virus praviloma ne povzroča bolezni, poleg tega večinoma ostajajo na omejenem geografskem območju. Če v njihovi krvi odkrijejo protitelesa, lahko raziskovalci sklepajo, da virus kroži na tem območju.
Rezultati sodelovanja so spodbudni. Na Kosovu so v zadnjem desetletju zabeležili le pet hudih okužb, v desetletju pred tem pa približno sto.
Nevarni klop se pomika proti severu
Toda nevarnost še zdaleč ni izginila. Raziskovalci pričakujejo, da se bodo klopi Hyalomma in z njimi virus širili naprej po Evropi. Klope Hyalomma, okužene z virusom krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, so nedavno odkrili tudi v Franciji, čeprav tam za zdaj niso zabeležili okužbe pri ljudeh.
V zadnjih 13 letih so se klopi Hyalomma geografsko močno razširili, zato morajo virologi pojav zelo pozorno spremljati.
Prav zato želijo nemški in kosovski znanstveniki svoje izkušnje prenesti tudi v države, ki imajo s spremljanjem teh klopov manj izkušenj, med njimi Severno Makedonijo in Albanijo.
Primer Kosova kaže, da je mogoče s sistematičnim spremljanjem klopov, zgodnjim odkrivanjem virusa in ozaveščanjem prebivalstva število hudih okužb močno zmanjšati. Toda zaradi segrevanja podnebja postaja vprašanje, kako daleč proti severu bo prodrl »lovski klop«, vse pomembnejše tudi za preostalo Evropo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
