Razdeljeni resorji Golobove vlade v senci
Pod vodstvom Roberta Goloba se je oblikovala vlada v senci. Njen cilj je zlasti priprava ukrepov za čim širši krog ljudi. Kdo vse je v "ministrski" ekipi?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vlada v senci, ki so jo oblikovali v Gibanju Svoboda in danes prvič zaseda, namerava svoje delo organizirati na šestih področjih: draginja, starejši in socialna varnost, mladi, prihodnost in znanje, zdravstvo in dolgotrajna oskrba, gospodarstvo, konkurenčnost in javne finance, energetska varnost in infrastruktura ter red, varnost in mir. Vsako izmed področij bo vodil nosilec resorja, pomagali mu bodo strokovni sveti.
Golob, ki je ob začetku zasedanja ocenil, da je nova vlada pod vodstvom Janeza Janše v prvih 100 dneh zlasti nagrajevala svoje dolžnike iz časa predvolilne kampanje, medtem ko ukrepov, ki bi izboljšali življenje ljudi, niso dočakali, napoveduje, da cilj vlade v senci ne bo le kritika aktualne oblasti. Po njegovih besedah se bodo sicer odzivali na predloge in delo vladne koalicije, a bodo pripravljali tudi svoje predloge za čim širši krog ljudi. Kot obljublja, želijo pokazati, da se da drugače, da se da ukrepe pripraviti na "dostojen način".
Bratušek, Logaj, Boštjančič, Leben in Grah
Koordinacijo področja zdravstva, ki ga prepoznavajo kot prioritetno, bo prevzel Golob sam. Vodenje preostalih področjih pa bodo prevzeli še drugi člani iz vrst Svobode, področje starejših in socialne varnosti Alenka Bratušek, mladih in znanja Vinko Logaj, gospodarstva in javnih financ Klemen Boštjančič. Energetiko in infrastrukturo bo vodil Jure Leben, področja varnosti, reda in miru, ki po Golobovih besedah predstavljajo državotvorne resorje, pa Matej Grah.
Mesto vodje kabineta predsednika vlade v senci bo zasedla Mojca Seliškar Toš, generalne sekretarke pa vodja podmladka Svobode Nika Podakar.
Golob, ki je ob začetku zasedanja ocenil, da je nova vlada pod vodstvom Janeza Janše v prvih 100 dneh zlasti nagrajevala svoje dolžnike iz časa predvolilne kampanje, medtem ko ukrepov, ki bi izboljšali življenje ljudi, niso dočakali, napoveduje, da cilj vlade v senci ne bo le kritika aktualne oblasti. Kot obljublja, želijo pokazati, da se da drugače, da se da ukrepe pripraviti na "dostojen način".
V izjavi po prvem zasedanju vlade v senci, je Golob še izrazil željo, da bi se v prihodnje več pogovarjali o razvojnih temah. "Najsrečnejši bom takrat, ko bo teh ekscesov vladajoče oblasti konec in ko bomo lahko vsi skupaj spet zaživeli v normalni, demokratični in nekoliko bolj dolgočasni družbi," je dejal.
V največji opozicijski stranki zatrjujejo, da vlada v senci združuje ekipo, ki je odgovornost za vodenje države pripravljena prevzeti takoj. "Nadaljevala bo delo, začeto v prejšnjem mandatu, odgovarjala na nove izzive in ponudila svoje rešitve," obljubljajo.
Druge opozicijske stranke ne sodelujejo
Svoboda je k sodelovanju povabila tudi druge opozicijske stranke in zunajparlamentarni Prerod, a pri vseh dobila košarico.
V stranki pa so se odzvali še na drugo aktualno dogajanje. O poslancu Resnice Borisu Mijiču, ki mu je stranka dala še mesec dni časa za pojasnila o dolgovih državi in nekdanjim zaposlenim, je generalni sekretar Svobode Matej Grah dejal, da je to pričakovati "od prevarantov in lažnivcev iz prevarantske stranke". "Več kot očitno je, da jih Janez Janša ščiti. In dokler bo tako, bo njihovo obnašanje temu primerno," je dodal.
Glede nedavnih hišnih preiskavah pri nekdanjem šefu Darsa Andreju Ribiču zaradi domnevnega poskusa podkupovanja poslancev Resnice, pa je Golob spomnil, da je medijsko izpostavljanje tega primera že pripeljalo do tragične smrti, zato bi rad izkazal pieteto. "Ne bom komentiral ne navedb, v katere sicer lahko osebno dvomim, še manj pa preiskave," je dejal.
Prvih sto dni Janševe vlade
Danes sicer mineva sto dni od nastopa četrte Janševe vlade, ki jo sestavljajo SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, imenovana pa je bila tudi s podporo Resnice. Prvo etapo mandata 16. slovenske vlade so med drugim zaznamovali obrat v odnosu do Izraela, ukrepi za blaženje naraščajočih cen goriv ter dvig obrambnih izdatkov s ciljem izpolnitve zavez Natu v rebalansu letošnjega proračuna. Odmevale so tudi napovedi nekaterih reform in zakonodajnih sprememb, med njimi glede financiranja nevladnih organizacij, ukinitev devetletke in posegi v medijsko zakonodajo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
