Hiša brez vodovoda: Azra in Metod oživela domačijo v Prlekiji
Azra in Metod sta se lotila prenove stare panonske hiše brez vodovoda. Njuna zgodba iz Prlekije razkriva obnovo dostopa, zaščito pred vlago in izbiro naravnih materialov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Azra in Metod sta v Prlekiji našla zapuščeno domačijo s staro panonsko hišo, gospodarskim objektom in razraščenim posestvom. Njuna prenova se je izkazala za velik izziv že pri dostopu do hiše. Do doma ni vedno dovolj odkleniti vrat. Azra in Metod sta morala najprej urediti pot: del nekdanjega dostopa do zapuščene domačije sta prerasla travnik in akacijev gozd. V hiši ni bilo vodovodne napeljave, tudi gospodarski objekt je potreboval temeljito obnovo.
Domačijo sta videla kot prihodnji dom
Približno tri hektarje veliko posestvo v Prlekiji je bilo dolgo brez redne oskrbe. Staro hišo in skedenj je preraščala vegetacija, zaraščeni so bili tudi nasadi. Toda Azra in Metod sta v njem prepoznala prostor za svoje življenje. »Le zakaj bi mlad par želel pognati svoje korenine v neokrnjeni naravi, v osrčju Prlekije, kjer lahko poleti iz postelje opazuješ ples kresničk skozi okno, nabiraš gobe v lastnem gozdu, jeseni pa pobiraš kostanj, ki pada na tvoje dvorišče? Migracije na drugi konec sveta so stare toliko kot človek, zato je nekaj več kot 150 kilometrov premika na severovzhod Slovenije majhen zalogaj. Precej večji izziv pa je obnova 100 let stare domačije in zapuščenega posestva, ki meri skoraj 30.000 m2," je Azra pred selitvijo hudomušno odgovorila svojemu blokovskemu sosedu, ki jo je vprašal: »Zakaj bi se pameten človek želel preseliti v zaostalo pomursko regijo?«.
Ime Najina domačija sta povezala tudi s tem, da stvari ustvarjata skupaj, tako zasebno kot poslovno. Njuna odločitev pa ni zajemala samo stavbe. Obnavljati je bilo treba tudi odnos med hišo, gospodarskim objektom in zemljo okoli njiju.
Pred prenovo prostorov je prišlo urejanje okolice
Najprej sta se lotila čiščenje razraščenega posestva z več kot stotimi orehi ter drugimi sadnimi drevesi. Hišo sta takrat ocenila kot konstrukcijsko dobro ohranjeno, gospodarski objekt pa je zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vremenu zahteval več posegov. Prav takšni začetki pokažejo, zakaj prenova stare hiše pogosto preseže vprašanje nove kuhinje ali talnih oblog. Pred opremljanjem je treba urediti pogoje, da bo stavbo sploh mogoče uporabljati.
Veliko dela sta želela opraviti sama
Načrt sta zasnovala okoli lastnega dela, sodelovanja z lokalnimi mojstri in uporabe naravnih materialov. Pomembno jima je bilo tudi, da pri izvajalcih lahko sodelujeta pri delih, kjer je bilo to mogoče. Ker sta imela med prenovo možnost bivanja v sosednji hiši, obnovitvenega procesa nista želela pospeševati za vsako ceno, zato sta se lotila menjave strešne kritine, novih lesenih oken in vrat ter nove električne, vodovodne in strojne inštalacije.
Zaščita pred vlago je zahtevala poseg v zidove
Posebno pozornost sta namenila hidroizolaciji, saj hiša ni imela temeljne plošče, opečni zidovi pa so bili postavljeni neposredno na ilovnata tla, zato sta najprej sta uredila odvodnjavanje okolice. Nato so izvajalci izvedli razrez zidov in vanje vstavili hidroizolacijske trakove, meteorno vodo s strehe pa sta usmerila v zbiralnik za zalivanje vrta.
Seveda gre za konkreten primer, ki pa ne pomeni splošnega navodila za sanacijo, saj nestrokoven razrez lahko ogrozi stabilnost stavbe. Vzrok vlage in ustrezno rešitev je potrebno določiti za vsako hišo posebej.
Obnovila sta tudi gospodarski objekt
Ob stanovanjski hiši sta prenavljala tudi gospodarski objekt iz doma žgane opeke, ki je zahteval več finančnih in gradbenih posegov, saj je zaradi zamakanja del ostrešja strohnel. Po celoviti prenovi ga namenjata dejavnostim na domačiji, delavnicam in dogodkom.
Ohraniti značaj in dodati udobje
Rdeča nit njunih želja je bila, da stara panonska hiša ohrani značaj in prepoznavnost, obenem pa dobi potrebno infrastrukturo za bivanje. Pri izbiri materialov sta izhajala iz svojih prepričanj in načina življenja, zato sta pri prenovi dala prednost naravnim materialom. Izbrala sta lesena okna in vrata, za toplotno izolacijo zunanjih sten trstične plošče, za notranjost pa sta načrtovala ilovnate in apnene omete ter pod iz stoletnega hrasta. Na ta način sta želela povezati prvotno podobo hiše z udobnejšim bivanjem.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
