Ž. U. / UI

V nedeljo bodo volivci izbirali župane in občinske svetnike, ki bodo prihodnja štiri leta odločali o razvoju njihovih občin. Poleg imen na glasovnicah je v ozadju še eno pomembno vprašanje. Koliko denarja bodo imele prihodnje občinske oblasti na voljo in kako ga bodo porabile?

Na Svet24 smo analizirali podatke o realizaciji proračunov vseh 212 slovenskih občin za leto 2025. Po podatkih ministrstva za finance so občine lani porabile skupno 3,41 milijarde evrov. Če bi vsako od prihodnjih štirih let porabile enako vsoto, bi njihovi skupni odhodki dosegli približno 13,64 milijarde evrov.

Gre za orientacijski izračun na podlagi zadnjega zaključenega proračunskega leta, ne za napoved dejanske porabe med letoma 2027 in 2030. Občinski proračuni se spreminjajo, nanje pa vplivajo tako gospodarske razmere in državno financiranje kot posamezne investicije in izredni dogodki.

Kljub temu številke razkrivajo razsežnost odločitev, ki jih bodo sprejemala nova občinska vodstva. Občine namreč ne financirajo samo cest, pločnikov in športnih dvoran, temveč tudi vrtce, socialne storitve, komunalno infrastrukturo in številne druge dejavnosti, od katerih je odvisen vsakdan prebivalcev.

Sašo Švigelj

Samo dvanajst občin porabi več kot tretjino vsega denarja

Največ denarja se, pričakovano, pretaka skozi proračun prestolnice. Ljubljana je leta 2025 porabila 435,1 milijona evrov, kar predstavlja skoraj 13 odstotkov skupnih odhodkov vseh slovenskih občin.

Če bi se njena poraba ohranila na tej ravni, bi v štirih letih dosegla 1,74 milijarde evrov.

Na drugem mestu je Maribor s 162,8 milijona evrov letnih odhodkov in štiriletnim preračunom 651,2 milijona evrov. Sledijo Koper z 99 milijoni, Kranj s 86,3 milijona in Celje z 79,3 milijona evrov.

Zanimivo je, kako izrazito je občinska poraba skoncentrirana. Vseh dvanajst mestnih občin je leta 2025 skupaj porabilo 1,19 milijarde evrov oziroma 35 odstotkov vseh občinskih sredstev. Čeprav predstavljajo manj kot šest odstotkov slovenskih občin, upravljajo bistveno večji delež javnega denarja.

Med desetimi občinami z najvišjimi odhodki je tudi ena, ki nima statusa mestne občine. To so Domžale, kjer so lani porabili 48 milijonov evrov. Ob nespremenjeni porabi bi se v prihodnjih štirih letih skozi domžalski proračun pretočilo približno 192 milijonov evrov.

Na drugem koncu lestvice je Osilnica, kjer so leta 2025 porabili 749.960 evrov. Manj kot milijon evrov odhodkov je imel še Hodoš z 952.180 evri, medtem ko je Kobilje porabilo približno 1,09 milijona evrov.

Razpon je izjemen. Ljubljana je v enem letu porabila približno 580-krat toliko kot Osilnica. Toda absolutna primerjava pove predvsem, kako velike so občine in kako obsežne naloge opravljajo. Za bolj smiselno primerjavo je treba pogledati še porabo glede na število prebivalcev.

V Solčavi več kot 9300 evrov na prebivalca, v Ljubljani 1437 evrov

Ko občinske odhodke preračunamo na prebivalca, se vrstni red povsem spremeni. Medtem ko prestolnica po skupnem znesku prepričljivo izstopa, je po porabi na prebivalca precej bližje spodnjemu delu razpona.

Ljubljana je leta 2025 porabila približno 1437 evrov na prebivalca, Maribor 1417 evrov, Kranj pa 1500 evrov. V povprečju so slovenske občine porabile približno 1597 evrov na prebivalca.

Najbolj izstopa Solčava. Občina s 493 prebivalci je lani porabila 4,6 milijona evrov, kar pomeni približno 9325 evrov na prebivalca oziroma skoraj šestinpolkrat toliko kot Ljubljana.

Visoke zneske dosegajo tudi Kostel s 5517 evri, Črna na Koroškem s 5319 evri, Jezersko s 4852 evri in Luče s 4755 evri na prebivalca.

Najnižjo porabo na prebivalca je imel Miklavž na Dravskem polju, z nekaj več kot 994 evri. Razlika med obema skrajnostma je tako več kot devetkratna.

Vendar višja poraba ne pomeni nujno, da imajo prebivalci boljše javne storitve ali da njihova občina razpolaga z več prostega denarja.

Solčava je dober primer, zakaj je treba podatke brati previdno. Po podatkih o programski porabi je občina leta 2025 za intervencijske programe in obveznosti namenila 2,79 milijona evrov, kar je predstavljalo skoraj 61 odstotkov vseh njenih odhodkov.

Podobno sliko kažejo nekatere občine, ki so jih prizadele poplave avgusta 2023. V Črni na Koroškem so za intervencijske programe in obveznosti porabili 9,48 milijona evrov oziroma 59,4 odstotka celotne porabe, na Prevaljah pa 13,5 milijona oziroma 53,6 odstotka.

Pri primerjavi občin je zato pomembno razumeti, da lahko izredna obnova poškodovane infrastrukture močno poveča letni proračun. Takšna poraba ni primerljiva z denarjem, ki ga lahko občina vsako leto nameni novim, poljubno izbranim projektom.

Za investicije namenili 1,3 milijarde evrov, vendar so razlike ogromne

Skoraj 1,3 milijarde evrov občinske porabe v letu 2025 so predstavljali investicijski odhodki in investicijski transferji. To je 38,1 odstotka vseh odhodkov slovenskih občin.

Gre za denar, ki je med drugim namenjen gradnji in obnovi infrastrukture, nakupu opreme ter sofinanciranju investicij.

Najvišji skupni znesek je imela Ljubljana, ki je za investicije namenila 141,4 milijona evrov. Sledijo Maribor z 41 milijoni, Koper z 38,1 milijona in Kranj z 28,5 milijona evrov.

Toda če pogledamo delež investicij v celotnem proračunu, izstopajo povsem druge občine.

Največji delež je imela Bistrica ob Sotli, kjer so od 5,5 milijona evrov vseh odhodkov kar 4,07 milijona namenili investicijam. Te so tako predstavljale 73,9 odstotka občinske porabe.

Podrobnejši pregled pokaže, da je občina lani 3,62 milijona evrov namenila področju izobraževanja. V občinskih proračunskih dokumentih je med pomembnejšimi projekti tudi gradnja vrtca in telovadnice s podzemno garažo.

Podobno izrazit investicijski delež so imele Prevalje, kjer so investicije predstavljale 72,6 odstotka porabe. Sledijo Ravne na Koroškem s 67,3 odstotka, Črna na Koroškem s 67,2 odstotka in Rečica ob Savinji s prav tako približno 67,2 odstotka.

S.R.

Med občinami z visokimi investicijskimi deleži je torej več takšnih, ki še vedno odpravljajo posledice naravnih nesreč.

Skupno je kar 36 slovenskih občin leta 2025 za investicije namenilo več kot polovico vseh odhodkov. Ta podatek sicer ne pove, ali so bile naložbe gospodarne ali uspešno izvedene, temveč zgolj, kolikšen del porabe so predstavljale.

V eni občini za investicije le 2555 evrov

Na nasprotnem koncu lestvice je Osilnica. Občina je leta 2025 po ekonomski klasifikaciji za investicijske odhodke in transferje porabila le 2555 evrov oziroma 0,34 odstotka vseh odhodkov.

Še leto prej je za investicije namenila skoraj 359.000 evrov. Razlika kaže, kako močno lahko posamezno proračunsko leto vpliva na statistično podobo majhne občine.

Izstopajo tudi Luče. Tam je občina od skupno 6,64 milijona evrov odhodkov za investicije namenila približno 140.000 evrov oziroma samo 2,1 odstotka.

Ob tem je v programski klasifikaciji za intervencijske programe in obveznosti evidentirala 4,61 milijona evrov. Podatka nista neposredno primerljiva, saj programska klasifikacija prikazuje namen porabe, ekonomska pa vrsto izdatka.

Primeri kažejo, zakaj na podlagi enega samega leta ni mogoče presojati uspešnosti občinskih oblasti. Pomembni so tudi pretekle investicije, njihov namen, način financiranja in izredne okoliščine.

O milijardah ne bodo odločali samo župani

Čeprav se pred lokalnimi volitvami največ pozornosti namenja županskim kandidatom, imajo pri razporejanju občinskega denarja pomembno vlogo tudi občinski sveti.

Župan pripravi predlog proračuna in skrbi za njegovo izvrševanje, vendar proračun sprejme občinski svet. Ta odloča tudi o številnih predpisih, razvojnih dokumentih in prostorskih aktih, ki vplivajo na prihodnost občine.

Župan pri glasovanju občinskega sveta nima glasovalne pravice. Za sprejetje proračuna zato potrebuje zadostno podporo svetnikov.

Seveda celotnih 13,6 milijarde evrov ne predstavlja denarja, s katerim bi prihodnji župani lahko prosto razpolagali. Velik del občinskih izdatkov določajo zakonske obveznosti, stroški javnih storitev, že sklenjene pogodbe in večletni projekti.

Prav tako ni mogoče vnaprej vedeti, kolikšna bo dejanska poraba med letoma 2027 in 2030. Izračun temelji na nespremenjeni ravni iz leta 2025, medtem ko se bodo prihodki, stroški in investicijski načrti občin spreminjali.

Robert Balen

A primerjava razkriva razsežnost lokalne samouprave, ki v predvolilnih razpravah pogosto ostaja v ozadju. Občine upravljajo velik del infrastrukture in storitev, s katerimi se prebivalci srečujejo vsak dan. Prihodnji občinski sveti pa bodo skupaj z župani odločali, kateri projekti bodo dobili prednost, katere bodo morali odložiti in za kaj bodo namenili sredstva, ki jih imajo na voljo.

Nedeljske volitve zato niso samo izbira posameznikov na čelu občin. So tudi odločitev o sestavi organov, ki bodo prihodnja štiri leta sprejemali odločitve o milijardah evrov javnega denarja.