25 tisoč evrov za brunarico? Slovenski par dokazuje, da je mogoče
Slovenca sta ob rednih službah sama zgradila leseno brunarico. Vanjo sta vložila več kot tisoč ur dela in približno 25.000 evrov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tine in Saša sta se gradnje lesene brunarice lotila večinoma sama in ob rednih službah. Za projekt sta porabila več kot tisoč ur dela in približno 25.000 evrov. Posnetki nastajanja njunega lesenega zatočišča so navdušili milijone gledalcev.
Zgraditi brunarico brez gradbenega podjetja in večino del opraviti z lastnimi rokami so sanje številnih ljubiteljev lesa. Slovenca Tine Strošar in njegova žena Saša sta pokazala, koliko časa, vztrajnosti in načrtovanja takšen projekt zahteva v resničnem življenju. Na posnetkih je mogoče spremljati skoraj celoten proces – od priprave temeljev in lesenega ogrodja do strehe, zunanje podobe ter urejanja notranjosti.
Gradila sta po službi in ob prostih dneh
Brunarica ni nastala v nekaj tednih. Ker sta gradila ob rednih službah, sta delo opravljala predvsem popoldne, ob koncih tedna in med prostimi dnevi. Po podatkih, ki sta jih objavila ob predstavitvi projekta, sta v gradnjo vložila približno 1.180 ur lastnega dela. To je skoraj 148 osemurnih delovnih dni oziroma več kot 49 dni neprekinjenega dela, celoten projekt pa jima je vzel okrog dve leti. Toda pri takšnem projektu ure niso razporejene kot na običajnem gradbišču. Delo se prilagaja vremenu, dobavi materiala in prostemu času, zato lahko gradnja traja več mesecev ali celo let.
Koliko ju je stala brunarica?
Za gradnjo naj bi porabila približno 25.000 evrov. Znesek je na prvi pogled presenetljivo nizek, vendar ga ni mogoče neposredno primerjati s ponudbo za hišo na ključ. Velik del prihranka predstavlja njuno lastno delo. Če bi vse faze izvedli obrtniki, bi bilo treba strošku materiala prišteti še delo izvajalcev. Na končno ceno vplivajo tudi velikost objekta, vrsta in kakovost lesa, temeljenje, izolacija, strešna kritina, stavbno pohištvo ter notranja oprema.
Prav tako ni nujno, da so v predstavljeni znesek vključeni zemljišče, priprava terena, priključki, dokumentacija in vse uporabljeno orodje. Njuna številka zato predvsem pokaže, koliko je mogoče prihraniti z veliko količino lastnega dela, ne pa, koliko danes stane primerljiva brunarica na trgu.
Preberite tudi:
Od temeljev do prijetne spalnice
Tine in Saša sta dokumentirala posamezne faze nastajanja brunarice. Najprej je bilo treba pripraviti stabilno osnovo, nato postaviti nosilno leseno konstrukcijo in objekt čim prej zaščititi pred dežjem. Sledili so streha, zapiranje objekta, tla in notranja ureditev. Poskrbela sta tudi za podrobnosti, zaradi katerih brunarica ni videti kot začasen lesen objekt, temveč kot prijeten prostor za bivanje in oddih. Posebno pozornost sta namenila lesu. Tine je poklicni mizar oziroma tesar, zato se je lahko številnih zahtevnejših del lotil sam. Pri projektu pa ni sodeloval le on, temveč gre za skupen podvig para oziroma družine.
Samogradnja ni primerna za vsakogar
Njuna brunarica je navdihujoč primer, vendar je pomembno poudariti, da se zahtevnejših konstrukcijskih, električnih in strojnih del ne smemo lotevati brez potrebnega znanja. Pri vsakem objektu je treba pred začetkom preveriti tudi prostorske pogoje in morebitno . Nizka končna cena je mogoča predvsem takrat, ko ima investitor veliko znanja, primerna orodja, dovolj časa in pomoč bližnjih. Prihranek pri delu namreč pomeni, da mora nekdo drug vložiti več sto ali celo več kot tisoč ur svojega časa.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
