Brezplačna voda za vrt brez črpalke
Star plastični zaboj in PVC-cev lahko postaneta del preprostega sistema za zbiranje deževnice. Preverite, kako deluje in kje lahko vodo varno uporabite.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se poleti vrstijo vročinski valovi in omejitve pri uporabi pitne vode za zalivanje, postaja zbiranje deževnice vse bolj smiselno. Na spletu je pozornost pritegnila preprosta zamisel izkušenega vodovodarja: star plastični zaboj za sadje, nekaj PVC-cevi in zbiralnik lahko postanejo osnova za preprost sistem, ki deževnico brez črpalke usmeri tja, kjer jo potrebujemo.
Toda izraz »neskončen vir brezplačne vode« je treba vzeti z rezervo. Sistem vode seveda ne proizvaja – izkoristi padavinsko vodo, ki bi sicer odtekla stran.
Kako lahko plastičen zaboj postane del sistema?
Ideja temelji na ponovni uporabi perforiranega plastičnega zaboja za sadje. Ta lahko služi kot grobi predfilter oziroma zaščita, ki prestreže večje listje, vejice in druge nečistoče, preden voda nadaljuje pot proti zbiralniku. Tudi klasični sistemi za zbiranje deževnice uporabljajo zaščitne mreže oziroma predfiltracijo, saj tako zmanjšamo količino nesnage, ki konča v zbiralniku in ceveh. Na zaboj je mogoče priključiti ustrezno cev, skozi katero se voda odvaja v sod, cisterno ali proti območju, kjer jo želimo uporabiti.
Največ dela namesto vas opravi gravitacija
Najzanimivejši del takšnega sistema je, da za pretok ni nujno potrebna električna črpalka. Če je zbirna točka dovolj visoko glede na mesto uporabe, lahko višinska razlika omogoči pretok vode po cevi. Podoben princip uporabljamo pri dvignjenih sodih za deževnico. Strokovnjaki svetujejo, da je zbiralnik smiselno postaviti na dvignjeno podlago, saj ga tako lažje praznimo oziroma pod pipo postavimo zalivalko. Za večji sistem pa je pomembno pravilno dimenzioniranje cevi, urejen preliv in stabilna postavitev zbiralnika.
Preberite tudi:
Ena izboljšava, ki je ne smete izpustiti
Če deževnico zbirate s strehe, je zanimiva nadgradnja tako imenovani first-flush oziroma izločevalnik prvega naliva. Prva voda ob začetku dežja namreč s strehe spere več prahu, cvetnega prahu, živalskih iztrebkov in drugih nečistoč. Takšen element prvi, najbolj onesnažen del vode preusmeri stran, šele naslednja voda pa steče v zbiralnik. Pomemben je tudi preliv. Ko se zbiralnik napolni, mora biti presežna voda speljana stran od temeljev hiše oziroma na mesto, kjer ne bo povzročala težav.
Te vode nikar ne zamenjajte za pitno
Pri viralnem »triku« je najpomembnejše opozorilo: voda iz takšnega doma narejenega sistema ni pitna. Deževnica, ki priteče s strehe, lahko vsebuje mikroorganizme, živalske iztrebke, delce in snovi iz strešne kritine. Zato voda iz običajnega zbiralnika ni obravnavana kot pitna voda. Primernejša je za zalivanje okrasnih rastlin in druga opravila, pri katerih ne potrebujemo pitne vode. Pri zalivanju užitnih rastlin je potrebna večja previdnost, zlasti da takšna voda ne pride v stik z deli rastlin, ki jih bomo zaužili.
Preprost sistem, ki je najbolj uporaben poleti
Največja prednost takšne ideje torej ni »čudežno« pridobivanje vode, ampak kombinacija treh stvari: ponovne uporabe materialov, zbiranja padavinske vode in gravitacijskega pretoka. V času suše lahko zaloga deževnice zmanjša potrebo po uporabi pitne vode za okrasni vrt.
Pri večjih ali trajno priključenih sistemih pa je smiselno izvedbo prepustiti strokovnjaku in preveriti tudi lokalne zahteve glede zbiranja ter uporabe padavinske vode.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.