Ko mi je po laparoskopski operaciji zdravnik povedal, da bi morala čim prej zanositi – s tem da je bila verjetnost za to zaradi odkrite endometrioze bolj slaba – ali pa se bodo bolečine spet pojavile, sem dejansko pomislila, da si tako res ne želim več živeti. Ko sem zgodaj prišla v meno, sem si zato samo oddahnila, saj nisem več s strahom in zalogami protibolečinskih tablet čakala na menstruacijo.
Na srečo je danes drugače. V zadnjem desetletju sta diagnosticiranje in zdravljenje te bolezni, ki je glavni krivec za neplodnost žensk, veliko učinkovitejša. Tudi po zaslugi dr. Vesne Šalamun, predstojnice službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
Se delež žensk z endometriozo z leti kaj povečuje?
Po dostopnih podatkih ima kakšnih deset odstotkov žensk v plodnem obdobju endometriozo. Danes je diagnosticiramo več kot nekoč, saj smo na tem področju zelo napredovali. Ali je dejansko tudi obolenj več, je težko ugotoviti.
Torej se ne dogaja več, da bolnice deset let ne dobijo diagnoze kljub bolečinam?
Problem diagnosticiranja je vsekakor velik in se z njim ne srečuje samo slovenska zdravstvena stroka, saj je pri endometriozi diagnostika res specifična. Vendar imamo zdaj zelo dobro orodje – vaginalni ultrazvok. Pri tem je pomembno, da ima izvajalec subspecialistična znanja za odkrivanje te bolezni.
Naši ginekologi so zelo dobri v odkrivanju endometriomov, torej cist endometrioze. Drugih oblik endometrioze, kot je globoka endometrioza, pa ne morejo odkriti, ker nimajo tako velikega vzorca, da bi opazili te težko opazne spremembe. Zato imamo Dnevni center za endometriozo, v katerem se dnevno srečujemo z veliko bolnicami, pri katerih lahko odkrivamo tudi preostale oblike endometrioze.
Dnevni center imate že od leta 2012, ampak verjetno ste z vsakim letom uspešnejši zaradi večjega vzorca, kajne?
Tako je. Po kakšnih treh letih smo začeli prepoznavati endometriozo črevesa, ki je splošni ginekologi ne morejo videti. Zdaj prepoznamo tudi že endometriozo na mehurju, pa na vezeh maternice. Ta diagnostika je torej zelo, zelo napredovala. Pomembno je, da ginekolog, ki ima bolnico z bolečinami ali težavami, to napoti k nam. V tujini v povprečju potrebujejo kar od sedem do deset let, da se diagnosticira bolezen.
Z delovanjem Dnevnega centra za endometriozo, v katerem se koncentrirajo bolnice, naše znanje in izkušnje, smo v prednosti. Domišljamo si, da prej diagnosticiramo endometriozo kot drugod po svetu. Na kongresih nam tuji ginekologi zavidajo, ko povemo za dnevni center, da imamo torej vso patologijo nabrano skupaj in ji sledimo, da tudi naše bolnice spremljamo naprej po zdravljenju.
Čeprav se endometrioza pojavlja tudi na črevesju in mehurju, je to izključno ženska bolezen, kajne?
Po mojem je osnovni problem endometrioze ravno ta, da je to bolezen žensk. Če bi bila bolezen moških, bi jo prej začeli raziskovati, mogoče bi že odkrili boljša zdravila. Velik problem pa je, da je to tiha bolezen. Ima simptome, ki se jih ne da pokazati. Prvi simptom pa je bolečina, ki je zelo individualna in se pri ženskah razlikuje.
Ko sem ginekologinji, ki mi je deset let predpisovala ketonal, ker me je med menstruacijo grozno bolelo, vprašala, zakaj mi ni omenila možnosti endometrioze, ki je na ultrazvočnih pregledih sicer ni videla, mi je odvrnila, da itak skoraj vse pacientke tarnajo, da jih med menstruacijo boli. Pa gotovo vse niso imele endometrioze …
Točno tako – bolečina je subjektivna stvar in nimamo orodja, s katerim bi jo merili. Pa vendar morajo biti osebni ginekologi senzibilizirani za bolečino in bolnice, ki so neodzivne na zdravila, napotiti naprej k nam. Druga težava, ki jo ima bolnica, pa je neplodnost. Ta pa tudi zna biti še vedno tabu.
Še večji tabu je bolečina med spolnim odnosom. Priznam, da tega niti jaz nisem omenila ginekologinji. Tudi zato, ker ni vsakič bolelo.
Bolečine pri spolnih odnosih so pogost spremljevalec endometrioze, in če bolnice o tem ne vprašaš, ti najverjetneje ne bo nič povedala. Najpogosteje so posledica endometrioze, ki je v predelu nožnice ali na črevesu. Bolečine se lahko s časovnim intervalom večajo, ker endometrioza napreduje.
Kakšna je še posebnost endometrioze, da je diagnosticiranje tako težavno?
Pojavlja se pri ženskah v obdobju, ko bi morale biti zdrave in se jim ne verjame. Ko gledaš žensko na vrhu moči, morda ne verjameš, da je res tako hudo.
Kakšna je povprečna starost vaših bolnic?
To je bolezen plodnega obdobja, ugotavljamo pa, da se težave lahko začnejo že zelo zgodaj po prvi menstruaciji, torej v najstniških letih. Imamo primere, ko se je bolezen ponovila tudi v meni. Ampak najpogosteje prihajajo k nam s težavami ženske v 20, 30 letih.
Je res lahko razlog za endometriozo uporaba tamponov, ki so obdelani z barvili, kemikalijami? So krive kontracepcijske tabletke?
»Podatki kažejo, da če imata mama ali sestra endometriozo, ima ženska od šest- do desetkrat večje tveganje, da bo zbolela.«
Čisto natančnega vzroka, zakaj bolezen nastane, še vedno nimamo, zato imamo več teorij. Najstarejša je, da gredo nekatere celice sluznice maternice v času menstruacije, ko večina izstopa skozi nožnico, nazaj po jajcevodih in se potem vraščajo v mali medenici v peritonej ter tam začnejo rasti. Druga teorija je, da obstajajo določene celice v mali medenici, ki se pod vplivom določenih dejavnikov, kot so npr. hormoni, spremenijo v endometriotične celice. Torej so bile tam že prej, a so se pod vplivom nekih dejavnikov spremenile.
Potem imamo genetsko teorijo, ki pravi, da so določene ženske bolj genetsko predispozicionirane, da se jim razvije endometrioza. Podatki kažejo, da če imata mama ali sestra endometriozo, ima ženska od šest- do desetkrat večje tveganje, da bo zbolela. Zato so iskali gen, ki bi povzročal bolezen, a ga niso našli, našli pa so določene skupine genov, ki so spremenjeni.
Potem imamo teorijo, da naš imunski sistem ne deluje pravilno, in se to povezuje s tem, da se endometrioza pojavlja pri ženskah, ki imajo tudi druge imunske bolezni, recimo ščitnice ali celiakijo. Potem imamo še okoljske dejavnike, ki delujejo kot hormonski motilci. Eden takih je dioksin, ki ste jih omenili v zvezi s tamponi. Tampone so včasih belili s klorom, stranski produkt beljenja pa so bili dioksini, za katere velja, da imajo podobne učinke kot estrogen in učinkujejo kot hormonski motilec. A takih tamponov pri nas ne bi več smelo biti, saj se zdaj belijo s pomočjo kisikovih spojin in vodikovega peroksida. Za vsak primer je dobro na embalaži preveriti, da ne vsebuje klora.
Zadnje čase se veliko govori tudi o prisotnosti bisfenola v spodnjem perilu, ki bi teoretično lahko deloval kot hormonski motilec. Težko je torej reči, ali so dejavniki okolja pomembni v razvoju endometrioze, vsekakor pa je dobro, da smo pozorni na hrano, ki jo uživamo, snovi, s katerimi peremo perilo, ali plastično embalažo, ki jo uporabljamo.
Ali bolnicam priporočate, da uporabljajo tampone, ali se vam zdi med menstruacijo bolje uporabiti kak drug izdelek?
Vsekakor lahko uporabljajo tampone, razen če imajo same pomisleke oziroma so bolj zadovoljne s kakšnimi drugimi izdelki.
Endometrioza ni problematična samo zaradi bolečin, ampak je pogosto tudi vzrok za neplodnost, kajne?
Absolutno. Kar okoli 30 do 40 odstotkov vse neplodnosti je posledica endometrioze. Trenutno je to glavni vzrok za žensko neplodnost. Smo pa tudi tu naredili velik korak naprej. Največji problem za neplodnost so endometriomi, torej ciste na jajčnikih, ki jih povzroča endometrioza. Ti endometriomi okvarjajo jajčnike in znižujejo njihovo ovarijsko rezervo (zmanjšujejo število jajčec, ki so še na razpolago, op. a.).
Dodaten problem je, da če operiramo endometriome, poškodujemo tkivo jajčnika. Če se jih ne operira res skrbno, z izkušnjami, specialističnim znanjem, lahko naredimo tudi pri operaciji veliko škode. Tako se sedaj odločamo za operacije šele takrat, ko je to res potrebno. Zdaj torej ne operiramo čisto malih endometriomov, tudi ne ponavljamo teh operacij, ampak skrbno premislimo, kaj bo prineslo več koristi.
Druga stvar je, da po operacijah mladih žensk, ki še niso zanosile ali rodile, svetujemo hormonsko terapijo, ker preprečuje ponoven nastanek endometriomov. Veliko poudarka dajemo ozaveščanju o plodnosti po operaciji in pomembnosti jemanja hormonske terapije. Hkrati jim podrobno pojasnimo, kakšne so koristi jemanja hormonske terapije. Razložimo jim, da bodo sicer jemale hormonsko kontracepcijo, ki pa jo bodo prejemale po drugačni shemi, saj skrbimo, da imajo čim manj menstruacij, da ostane čim več jajčec. Če imajo manj menstruacij, imajo ne le manj bolečin pri menstruacijah, temveč tudi manj možnosti, da endometrioza raste.
Menstruacija je čas, ko se endometrioza lahko širi, je tako?
»Endometrioza je kronična bolezen, ki se lahko ponavlja, zdravilo pa so za zdaj samo hormoni.«
Tako je. Endometrioza je hormonsko odvisna bolezen. Dostikrat rečem, da je na srečo hormonsko odvisna bolezen, ker imamo trenutno samo hormone, s katerimi bolezen zdravimo. Hormonska kontracepcija ima pri nas negativno konotacijo po nepotrebnem. Večina žensk, ki jim predlagamo hormonsko kontracepcijo, vpraša, zakaj bi jo jemala, če pa ne želi kontracepcije. Ampak endometrioza je kronična bolezen, ki se lahko ponavlja, zdravilo pa so za zdaj samo hormoni. Kot je pri arterijski hipertenziji treba jemati terapijo, je treba jemati zdravila pri endometriozi. In resnično lahko s to terapijo zelo veliko naredimo, da so težave manjše, kot bi bile sicer. Vsekakor kontracepcijske tablete ne povzročajo endometrioze, ampak jo omilijo.
Imate za zdravljenje tudi druge hormonske terapije ali samo kontracepcijske?
Trenutno smo eni redkih, ki že lahko ponudimo našim ženskam novo peroralno terapijo s relugoliksom, ki poskrbi, da so jajčniki v mirujočem stanju in endometrioza miruje. Ker vemo, da ženska brez estrogena in progesterona ne deluje kot ženska, da ima težave, ima zdravilo tudi manjšo količino estrogena in progesterona, da ženska normalno funkcionira. Zdravilo za endometriozo uporabljamo šele dobro leto, čeprav ni čisto novo, saj se je prej uporabljalo za zdravljenje miomov.
Pri nas na nekih področjih medicina zaostaja. V tujini imajo že nova zdravila za holesterol, ne samo statinov, določene rake bi lahko bolje zdravili z aparati, ki jih pri nas še ni … Ampak glede na to, kar pravite, se zdi, da na vašem področju prav nič ne zaostajamo. Je tako?
Ocenjujem, da dosegamo na področju endometrioze vse strokovne cilje, ki so na voljo bolnicam v razvitem svetu. Veliko je k temu pripomogel dnevni center, kjer se zbirajo bolnice iz celotne države in tujine. Naše bolnice obravnavamo v interdisciplinarnem timu skupaj z abdominalnimi in torakalnimi kirurgi ter urologi, s katerimi redno sodelujemo. Če imamo težjo bolnico, jo skupaj pregledamo in skupaj operiramo. Na ravni operativnega zdravljenja izvajamo vse operativne posege, ki se izvajajo po svetu, vključno z operacijami na črevesju, in se zelo aktivno pripravljamo, da bomo operirali tudi robotsko.
Kaj pa je prednost robotskih operacij?
Laparoskopske operacije so v tem trenutku najoptimalnejše. To so zelo zahtevne operacije, sploh pri globoki endometriozi, kjer niso prizadeta samo rodila, ampak tudi črevo ali mehur ali sečevod. Take operacije lahko trajajo cel operativni dan. Zato se dobro pripravimo na te bolnice. Vedno imamo celo ekipo – UKC Ljubljana nam nudi cel tim, operiramo pa na ginekološki kliniki. Ker v svetu nekateri centri že operirajo z robotom, smo rekli, da moramo tudi mi to omogočiti našim bolnicam, sploh ker je po določenih podatkih okrevanje hitrejše, čeprav naše bolnice zelo hitro okrevajo tudi po naših laparoskopskih operacijah.
Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana
