Pražar, poznavalec in ljubitelj kave Tine Čokl iz pražarnice Buna se je z najbolj vrhunskimi sortami kave spoznaval prav tam, kjer je kava, kot pravi, najboljšega okusa. »To je na plantaži. Pitje kave doživljam kot zbiranje informacij s čim več čutili. Kjer je bila najboljša podpora vseh teh informacij, je bila najboljša izkušnja – pri kmetu sredi nasada, torej. V Sloveniji pa se kava podredi našim željam in potrebam.«
Kava šele uro po bujenju in na podlago
In naše želje so običajno, da nas kava zjutraj zbudi in nam da energijo za nov dan. »Naša odgovornost je – in ne odgovornost kave –, da se zbudimo in čuječi pristopimo k okusu kave. Kavo lahko spijemo šele uro, uro in pol po bujenju. Zjutraj mora biti kortizol najvišji (mi pa podaljšujemo aktivnosti v noč in gremo z visokim kortizolom spat, s čimer je kakovost spanja zmanjšana). Če prezgodaj spijemo kavo, dosežemo kofeinski 'crush' oziroma nenaden padec opravilnosti, saj mesto kortizola zasede adenozin,« razlaga Tine Čokl.
Pred zaužitjem kave sta vselej potrebna tudi hidracija in vsaj minimalni zalogaj hrane. Kava ima namreč nizek pH in je kisla, zato draži prazen želodec. »Naše telo razmeroma dobro sodeluje 20, 30 let, nato pa, ko je manj prostora za napake, začne zavračati napačne načine. Takrat se ljudje odločijo za prvinsko frakcijo kave – brez mleka, brez sladkorja in le eno na dan,« pravi Čokl.
Druga kava ne povzroča težav sama po sebi, povzroča jih usedlina
Te težave nam lahko povzročajo delci, ki ostanejo pri kuhanju turške kave. Turška kava se pripravlja tako, da se kava pridruži vodi, in če je kava prefino mleta, se delci pri nalivanju dlje časa držijo v vodnem stolpcu. »Če dobimo kavno usedlino v skodelico, se ta ekstrakcija nadaljuje v naši skodelici. Ker nismo prekinili druženja vode in kave, je kemijska sestava takšne kave drugačna in vsak naslednji požirek kave je močnejši.« Enako je s kavo, ki je stala v džezvi. Delci gredo v želodec in tam se raztapljanje kavnih esenc nadaljuje. »V kavi je čez 2000 snovi, tudi takšne, ki izzovejo težave, kot so zgaga, refluks, neprijetnost v želodcu.«
Kave, tako kot čaja, ne bi smeli vreti
Ena izmed napak, ki jo delamo pri pripravi kave, je tudi, da kavo trikrat vremo. »Ko damo v vodo čaj, ga ne vremo več. Pravilo pri kavi je enako. Kava ne sme nazaj na ogenj,« pojasnjuje Tine Čokl. Zaradi vsega naštetega je zato tudi dnevno količino kave težko določiti. »Pet espresov na dan je bistveno boljša konzumacija kot pet turških kav – hitro se namreč zgodi, da je turška kava zaradi navedenih razlogov nekajkrat močnejša. Espreso je tako zasnovan, da ne dopušča prostora za napake.«
Pri pripravi espresa je namreč način priprave kave drugačen, saj tok vode usmerimo skozi kavo. »Ekstrakcija bi morala trajati od 20 do 30 sekund, z vsako sekundo pa pridobimo en gram espresa. Naloga bariste je, da ve, kaj mora prilagoditi.«
Sodobni kavni aparati omogočajo personalizirano pripravo kave
Najsodobnejši kavni aparati, kot je Saeco, ki je zasnovan in izdelan v Italiji, že omogočajo povsem personalizirano pripravo kave. Pri vsaki skodelici kave lahko izberemo vrsto in dolžino kave ter stopnjo praženosti zrn, tudi mleko je spenjeno na ravni bariste. Tako se lahko kar doma približamo kakovosti in ohranimo aromo, ki bi ju sicer morali poiskati v vrhunskem kava baru.
Najbolj aromatične sorte kave sicer izvirajo iz držav 15 stopinj južno in 15 stopinj severno od ekvatorja, kjer so razmere za rast najugodnejše.
Ena izmed napak, ki jo delamo pri pripravi kave, je tudi, da kavo trikrat vremo.
Še več lepotnih, modnih, zdravstvenih in prehranskih nasvetov najdete v priljubljeni ženski reviji BZ (Bodi zdrava), ki jo lahko kupite tudi v prodajalnah dm po vsej Sloveniji.
