Na podlagi naključnih uspehov ketogene diete, sprva pri samem sebi in pozneje pri pacientih, je začel kopati globlje. In ugotovil, da igrajo pri zagotavljanju našega duševnega zdravja ključno vlogo mitohondriji, mikroskopske majhne elektrarne v naših celicah. Meni, da imajo ljudje z določenimi motnjami v duševnem zdravju v resnici težave s presnovo in funkcijo mitohondrijev, kar lahko vpliva na možgane. S prehodom na ketogeno dieto, ki izloči ogljikove hidrate in povzroči stanje ketoze, v katerem celice namesto glukoze porabljajo maščobe, se lahko izboljša delovanje mitohondrijev in posledično naše mentalno zdravje, pravi. Svoja spoznanja je opisal v knjigi Brain Energy, ki je izšla pred dvema letoma.
Dr. Palmer je imel precej težko otroštvo. Po ločitvi staršev je od trinajstega leta živel z mamo, ki se po živčnem zlomu zaradi travmatičnega dogodka v družini ni nikoli zares rešila hude depresije. Vmes sta ostala brez doma, tudi sam je postal depresiven, hotel je pustiti šolanje, pa ga je k sreči vzel pod okrilje namestnik ravnatelja in usmeril na pravo pot. Za študij psihiatrije se je odločil predvsem zato, ker je želel pomagati svoji mami in takim, kot je bil sam. Med specializacijo je dobil presnovni sindrom in njegov zdravnik mu je zaskrbljeno že začel predpisovati zdravila. »Pazil sem na hrano in veliko telovadil, zato mi ni bilo jasno, od kod ta sindrom v zgodnjih dvajsetih letih. Potem sem slišal za dieto, pri kateri poješ veliko jajc in maščobe, a sem bil do nje zelo skeptičen, skoraj jezen na ljudi, ki so mi jo priporočali. Toda dva prijatelja sta se po njej odlično počutila. Potem sem si pa rekel, da bom poskusil, saj nimam česa izgubiti, in sem preizkusil tedaj novo Atkinsonovo dieto (manj skrajno različico ketogene diete). In v treh mesecih te diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in visoko vsebnostjo maščob je moj presnovni sindrom izginil. Hkrati sem opazil, da se je začelo izboljševati tudi moje duševno zdravje, v bistvu je bilo boljše kot kdaj koli prej. Počutil sem se kot druga oseba – bil sem bolj spočit, imel jasnejše misli, več energije in motivacije. Po enem letu so tudi prijatelji in družina začeli pri meni opažati razlike,« je povedal v enem od številnih intervjujev.
Ko nič ne pomaga
Čez nekaj let je v psihiatrični bolnišnici začel delati z bolniki s hudimi duševnimi stanji, ki so preskusili že najrazličnejša zdravila, terapije, za mnogimi so bila leta neuspešnih psihoterapij. Ukvarjal se je z zdravili, njihovimi duševnimi težavami, ni pa na začetku razmišljal o njihovih fizičnih težavah. Kljub vsemu je vseskozi iskal načine, kako bi še lahko pomagal svojim pacientom in jim olajšal življenje. Med drugim se je pri njem zdravila ženska, ki je brez vidnega uspeha poskusila že najmanj 30 zdravil. »Bi morda poskusili zdravilo 31, ki ga doslej še niste?« ji je predlagal in razložil, da gre pravzaprav za dieto. Kar nekaj časa je razmišljala, potem pa se je odločila poskusiti. »Bila je moj prvi uspeh. Povedal sem ji, da se trudim najti način, kako ji vendarle pomagati, zato sem se spomnil diete. V trenutku, ko je dosegla ketozo – v približno v tednu dni – se je prismejala k meni in mi dejala, da ne more verjeti, da se počuti tako dobro. Vztrajala je in njeno stanje se je vidno izboljševalo, začela se je družiti, hoditi na zmenke.« Ker k izboljšanju duševnega zdravja poleg diete prispeva še skupek stvari, kot so redna telesna aktivnost, dovolj spanca in izogibanje stresnim situacijam, jo je začel nagovarjati, naj se vpiše h kakšni telovadbi. Prej o tem ni hotela niti slišati, saj ni imela moči za to. »Po mesecu dni v ketozi pa je prišla k meni nasmejana in mi povedala, da se je pridružila skupinskim vadbam,« je povedal v enem od podkastov. Dotlej je sicer že vedel, da dieta učinkuje, saj jo je preskusil na družini in prijateljih, še v sanjah pa si ni mogel misliti, da bo tako dobro učinkovala tudi na pacientko s tako resnim duševnim stanjem.
Mi bo sploh kdo verjel?
Dr. Christopher Palmer je ustanovitelj in direktor programa Metabolic and Mental Health Program, direktor oddelka za podiplomsko in nadaljevalno izobraževanje pri McLean Hospital ter profesor psihiatrije na Harvard Medical School. V psihiatriji na različne načine – kot zdravnik, raziskovalec in na področju izobraževanja – deluje že 30 let.
Ko pa je uspelo tudi pri pacientu s shizofrenijo, pravi, ni mogel biti več tiho. Zdravil ga je približno osem let. »Preskušala sva zdravilo za zdravilom. V nekem trenutku mi je dejal, da bi rad izgubil nekaj kilogramov, in sem mu predlagal ketogeno dieto. V dveh tednih ni samo shujšal, opazil sem tudi dramatične spremembe v njegovem vedenju. Bolje je vzpostavljal očesni stik, več je govoril, začel se je smejati in šaliti,« razlaga. Na začetku je mislil, da mu je morda izguba teže pomagala do boljšega razpoloženja. Ko pa mu je po dveh mesecih pacient poročal, da ima vedno manj halucinacij, je v prejšnjo teorijo komaj še verjel. Da se mu je stanje vidno izboljšalo, je potrdil tudi njegov presenečeni oče. »Svoje ugotovitve sem želel deliti s svetom, a sem vedel, da mi ne bo nihče verjel!« Zato je začel znanstveno raziskovati to področje.
Ni za vsakogar
Raziskave so ga vodile v biologijo celic, nevroznanost in na številna druga področja. Pet let je obsedeno raziskoval, se zbujal sredi noči, delal zapiske, bil celo skeptičen do svojih ugotovitev. Teorijo je večkrat popravljal. Vedel je, da jo mora izpiliti do podrobnosti, če želi svetu razkriti nekaj tako drznega. Na srečo je bilo takrat na voljo že veliko raziskav o vplivu prehrane na duševno zdravje. Poleg tega ketogeno dieto že stoletje uporabljajo pri zdravljenju epilepsije. »Spoznal sem, da se celične patologije kot pri epilepsiji pojavljajo tudi pri ljudeh z bipolarno motnjo.« Preučeval je literaturo, ki povezuje metabolne procese, zlasti delovanje mitohondrijev, z nevrološkimi in psihiatričnimi stanji. Svoje izkušnje iz prakse združuje z osebnimi opažanji, kar mu omogoča, da vidi ketogeno prehrano kot obetavno možnost za določeno skupino bolnikov z duševnimi boleznimi.
Kritiki ketogene diete kažejo na pomanjkanje raziskav in razna zdravstvena tveganja. A Parker poudarja, da takšno terapijo uporablja predvsem pri pacientih, ki se ne odzivajo dobro na zdravila, in da ni za vsakogar. Terapija mora potekati nadzorovano, prilagojeno vsakemu posamezniku. Pri tistih z resnimi duševnimi težavami jo priporoča za obdobje od dveh do petih let, pri tistih z lažjo obliko duševnih motenj pa se lahko spremembe zgodijo že v nekaj dneh ali tednih. »Ljudi spodbujam, naj bodo potrpežljivi. Razlog, da sem izbral dolgotrajno zdravljenje, je, ker tudi ljudem z epilepsijo svetujejo, naj še leto ali dve po tem, ko nimajo več napadov, nadaljujejo s ketogeno dieto.« Zaveda se, da njegova teorija morda ni rešitev za vse, vendar jo vidi kot pomembno področje raziskav, ki odpira nove možnosti zdravljenja duševnih motenj.
Mnenja psihiatrov, drugih strokovnjakov ter raziskovalcev o Palmerjevem pristopu, ki temelji na ketogeni dieti kot pomoči pri zdravljenju duševnih težav, so zelo raznolika. Nekateri so nad njegovim delom navdušeni, saj odpira nove možnosti zdravljenja duševnih bolezni, medtem ko so drugi bolj previdni in opozarjajo na potrebo po dodatnih raziskavah, preden se ta dieta široko priporoči kot terapevtski pristop.
Ketogena dieta pomagala sinu ustanovitelja Robloxa
Eden njegovih pacientov je bil tudi sin ustanovitelja priljubljene spletne platforme Roblox, Matt Bazsucki. Simptomi bipolarne motnje so se mu začeli kazati pri devetnajstih letih. Zaradi odklanjanja zdravil se mu je bolezen slabšala. V naslednjih letih je bil hospitaliziran, obiskal je več kot 40 zdravnikov in preskusil 29 zdravil, a na nobeno ni dobro reagiral. Njegova družina tega ni mogla sprejeti in so nadaljevali z iskanjem rešitev. Tako so prišli do dr. Christopherja Palmerja. Ta jim je predlagal, da bi Mattovo bolezen poskusili spraviti pod kontrolo s ketogeno dieto, telesno vadbo in zdravili. Na poti je bilo nekaj težav, toda po štirih mesecih so bili njegovi simptomi v remisiji. Fant ima novo življenje, njegovi starši pa s hvaležnostjo financirajo raziskave o ketogeni dieti.
Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana
