Arhiv naročnika

V dobrih 30 letih, odkar je Slovenija samostojna država, smo porabo električne energije – če le malce pretiravamo – skoraj podvojili.

Leta 1991 smo namreč po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo v Sloveniji iz javnega omrežja porabili skupno 15.084 GWh električne energije, v letu 2024 pa že 25.070 GWh. In zanesljive napovedi kažejo, da se bo do leta 2050 poraba električne energije v Evropi, torej tudi pri nas, še podvojila.

Resda uporabljamo vse bolj energijsko varčne naprave, a teh je vsaj dan več in so pogosteje v uporabi, kar povezujemo z udobjem bivanja. Vzrok je tudi v spremenjenih življenjskih navadah in še posebno v podnebnih spremembah.

V času ob nastanku naše države je doma le redko kdo uporabljal denimo klimatsko napravo, danes vsaj v mestih redko naletimo na stanovanje brez nje. In ob vročih dneh delujejo neprestano. Tudi električnih avtomobilov takrat še ni bilo, dandanes pa jih je vse več – in uporabljati smo jih začeli prav zaradi boja proti podnebnim spremembam. 

Mrk je bil jasno opozorilo

Malce nas lahko tolaži dejstvo, da v Evropi izjemno hitro narašča skupna moč zlasti sončnih in tudi vetrnih elektrarn. Da pridelana električna energija do vse zahtevnejših porabnikov, med katerimi so polnilnice električnih avtomobilov, pa morajo biti vse bolj zmogljiva tudi električna omrežja.   

Skoraj popoln električni mrk na Iberskem polotoku, ki se je zgodil spomladi, je bil krut opomin, da so energetska omrežja, ki jih dojemamo za samoumevna, v resnici precej ranljiva. Opozoril je na dejstvo, da brez stabilnega elektroenergetskega sistema ne deluje skoraj nič – od zdravstva in industrije do prometa in nenazadnje cele vrste aparatur v naših domovih.

Omenjeni razpad sistema v Španiji in na Portugalskem je bil praktični prikaz globalne odvisnosti od nenehnega napajanja. Nenazadnje pa tudi opomin, da električna energija ni samoumevna dobrina, temveč rezultat vsakodnevnega truda operaterjev, ki so odgovorni za nemoteno dobavo električne energije različnim odjemalcem, ne glede na vreme, obremenitve in nenehne tehnološke spremembe.

Arhiv naročnika

Posodobitve elektroenergetskega omrežja, da bo to kos prihodnjim izzivom, so nujne. Pri nas za to skrbi državni sistemski operater, družba Eles. Njen cilj je jasen in preprost: ne glede izzive, s katerimi se bomo soočili, morajo luči in naprave ostati prižgane. V vsakem domu, vsakem mestu in vsaki tovarni. 

Velike spremembe na vseh tehnoloških področjih, ki na pragu tretjega tisočletja črtajo obris sodobnega sveta, narekujejo tudi ustroj elektroenergetskih sistemov. Da bi se družba resnično lahko elektrificirala in postala nizkoogljična, bodo ključne okrepitve, nadgradnje, prilagoditve in modernizacije elektroenergetskega omrežja. Zeleni prehod bo obstal ali padel na omrežju, tako v svetu kot v Evropi oziroma Sloveniji.

Milijardna vlaganja v omrežje

Družba ELES, ki upravlja slovensko elektroenergetsko omrežje, je pripravila Razvojni načrt prenosnega sistema za obdobje 2025-2034 in Razvojni načrt distribucijskega sistema za obdobje 2025-2034. Potrdila ju je Agencija za energijo in opredeljujeta razvoj slovenskega elektroenergetskega omrežja v naslednjem desetletju. V tem obdobju bo družba ELES v omrežje predvidoma vložila za 1,2 milijardi evrov, kar je največ od njene ustanovitve.

Slovensko visokonapetostno omrežje je sestavljeno iz vodov na treh ravneh napetosti: kar 828 kilometrov je daljnovodov s 400 kV napetosti, 328 kilometrov je daljnovodov z 220 kV napetosti, 1926 kilometrov je 110 kV daljnovodov, ki jih dopolnjuje še 31 kilometrov kablovodov. Vsi ti vodi prenašajo električno energijo od večjih elektrarn do distribucijskih omrežij ter industrijskih in gospodarskih odjemalcev. Hkrati je sistem povezan s sosednjimi državami.

V naslednjih desetih letih bo družba ELES posebno pozornost namenila gradnji infrastrukture za priklop večjih polj sončnih elektrarn. Največji delež sredstev, kar 484,3 milijone evrov, pa bo namenjen razdelilnim (transformatorskim) postajam. Dodatnih 386,8 milijonov evrov bo namenjenih elektroenergetskim vodom, pri čemer bo obnovljenih 610 kilometrov ter postavljenih 145 kilometrov novih visokonapetostnih vodov. V načrtu je tudi obnovitev obstoječih in vzpostavitev 167 kilometrov novih optičnih povezav.

Tudi lokalna omrežja zahtevajo prenovo

Družba ELES poleg prenosnega upravlja tudi zelo razvejano in kompleksno distribucijsko omrežje. Nacionalni energetski in podnebni načrt proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn tudi v prihodnje prepoznava kot največji razvojni in okoljsko sprejemljiv potencial za povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Ti pa so precej razpršeni, zato predstavljajo posebno velik izziv za distribucijski sistem, ki v času gradnje ni bil načrtovan za tak način in obseg rabe električne energije.

Sistem distribucijskega omrežja je še bistveno obširnejši od prenosnega in meri kar 64.169 kilometrov. Treba ga je nenehno posodabljati, nadgrajevati in dograjevati. Vse več razpršenih virov oziroma manjših elektrarn, hkrati pa vse več toplotnih črpalk in električnih vozil namreč občutno vpliva na napetost v lokalnih distribucijskih omrežjih.

Nujno povečanje tarif za uporabo

Elektrodistribucijska podjetja za pokrivanje teh naložb načrtujejo precejšen delež nepovratnih evropskih sredstev, z zadolževanjem pa naj bi pokrila 22,5 odstotka potrebnih sredstev. A v tem času še nimajo zagotovljenih kar 2,2 milijarde evrov, ki jih potrebujejo za izvedbo vseh naložb v razvojnem načrtu. Ta manko je mogoče zagotoviti na več načinov, v Elesu pa ocenjujejo, da jih bo vendarle treba največ pridobiti iz naslova omrežnine.

Arhiv naročnika

Že danes je jasno, da trenutna vplačila ne bodo zadostovala in da bo treba povečati tarife za uporabo distribucijskega omrežja. Za koliko, je odvisno predvsem od tega, koliko nepovratnih sredstev bodo uspela pridobiti elektrodistribucijska podjetja. Trenutne ocene se gibajo v razponu od 26,5 do 58 odstotkov glede na današnje tarife.

Družba ELES bo v obdobju od leta 2023 do 2026 sama pokrila manko omrežninskih prihodkov petih elektrodistribucijskih podjetij in bo za to namenila kar 287,86 milijona evrov, kar bo povečalo njeno zadolženost. Od vključno leta 2027 pa bo za nujne naložbe žal treba povečati tarife za uporabo distribucijskega omrežja.