Na kaj natančno mislimo, ko rečemo presnovni sindrom? Lahko bi rekli, da je to skupina dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove. Ti dejavniki, ki so vzrok za pogostejši pojav bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni, so: trebušna debelost, zvišan krvni tlak, zvišana vrednost krvnega sladkorja, izmerjena na tešče, in motnje v presnovi krvnih maščob (znižana vrednost koristnega holesterola HDL in zvišana vrednost trigliceridov).
Maščobe okrog pasu
Najpomembnejši dejavnik presnovnega sidroma je trebušna debelost. O problemu govorimo, ko je ta več kot 94 centimetrov pri moških in več kot 80 centimetrov pri ženskah. Maščoba se pri vsakem človeku različno kopiči. Za debelost v obliki jabolka, ki jo po navadi imenujemo trebušna debelost, je značilno nalaganje maščobe okoli pasu: trebuh je izbočen, zadnjice je bolj malo, tudi stegna niso pretirano debela. Pri hruškasti obliki debelosti, ki je pogostejša pri ženskah, pa se maščoba kopiči v podkožju zadnjice, bokov in stegen. Ljudje z jabolčno obliko debelosti pogosteje obolevajo za srčno-žilnimi obolenji. Vzrok za to so maščobne celice, ki so nakopičene okoli pasu. Imenujemo jih trebušne maščobne celice. V njih nastajajo različne snovi, ki sodelujejo pri presnovnih zapletih, kot sta sladkorna bolezen in ateroskleroza oziroma nalaganje maščob v žilah.
Presnovni sindrom ali zgolj debelost?
Debelost določa indeks telesne mase (ITM), izražen v kg/m2. Če je ITM več kot 30 kg/m2, govorimo o debelosti; če je ITM od 25 do 30, govorimo o čezmerni telesni teži. Presnovni sindrom pa je skupina dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove – hkrati se pojavljajo trebušna debelost, zvišan krvni tlak, motnje v presnovi krvnih maščob in povišane vrednosti krvnega sladkorja. Debelost je torej le eden od dejavnikov tveganja za nastanek presnovnega sindroma, vendar je najpomembnejši. Ni pa nujno, da ima človek presnovni sindrom samo zaradi debelosti.
Visok krvni tlak
Motnje v presnovi so lahko celo osnovni vzrok za nastanek človeku nevarnih bolezni. Več kot polovica ljudi s presnovnim sindromom ima tudi zvišan krvni tlak. Tako kažejo statistike. Zato je znižanje krvnega tlaka zelo pomembno, saj zmanjšamo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Če sistolični krvni tlak znižamo za 2 mm Hg, se umrljivost zaradi možganske kapi zmanjša kar za deset odstotkov.
Sladkorna bolezen
V trebušni slinavki nastaja hormon inzulin, ki omogoča prehajanje sladkorja iz krvi v telesne celice. Trebušne maščobne celice izločajo snovi, ki preprečijo prehajanje sladkorja v druge telesne celice, zato se količina sladkorja v krvi poveča. Telo to zazna in poskuša odstraniti presežni krvni sladkor, zato sproži pospešeno nastajanje inzulina. Sčasoma se trebušna slinavka izčrpa in ne more več pokriti telesnih potreb po inzulinu. Pomanjkanje inzulina je vzrok, da se razvije sladkorna bolezen tipa II. Če se zvišanemu tlaku pridruži še visok krvni sladkor, je možnost za možgansko kap dvakrat večja.
Motnje v presnovi krvnih maščob
Eden od dejavnikov presnovnega sindroma so tudi motnje v presnovi krvnih maščob. Te motnje so posledica povečanega izločanja maščobnih kislin iz trebušnih maščobnih celic. Odvečne maščobe se v procesu ateroskleroze postopoma nalagajo na žilno steno. Sčasoma se lahko žile delno ali popolnoma zamašijo, kar vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali periferno arterijsko bolezen. Proces ateroskleroze je pri osebah s presnovnim sindromom hitrejši kot pri ljudeh z enim samim dejavnikom tveganja.
