Z Matejem Pucem smo za pogovor izkoristili prosto večerno urico, ki jo je imel med vajo in predstavo, a ni dal z ničimer misliti, da bi bil živčen, čeprav ima pred vsakim odhodom na oder malo treme. »Igranje po dvajsetih letih postane rutina, kar pa ne pomeni, da gre vse brezhibno. Že ko študiraš vlogo, se učiš besedilo, se zgodi, da kdaj ni tvoj dan. Včasih tudi vajo prekinemo ali si vzamemo premor,« pravi 42-letni igralec in pritrdi trditvi, da so tudi igralci samo ljudje iz mesa in krvi in zato prav tako kot drugi smrtniki vajeni, da v življenju ne gre vedno vse po načrtih.
Matej Puc navdušuje na odru in na televiziji
»Trenutno igram v treh predstavah, a to mi ne povzroča nobenih težav, saj natančno vem, kam spada tekst katere od njih. Igralci imamo besedila posameznih predstav nekako spravljena v možganih, kot denimo mape na računalniku. Ko eno odpremo, druge zapremo, jih odmislimo.« Trenutno je najbolj vroča predstava Mestnega gledališča ljubljanskega Zakaj sva se ločila, v kateri nastopata z Jano Zupančič.
»Ko sem dobil ponudbo za omenjeno predstavo, sem takoj vedel, da bo to nekaj dobrega. Dramaturginja Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta namreč ustvarjalca, ki vedno pripravita kaj zanimivega. Vedel sem, da bo tudi tokrat tako, in nisem se zmotil. Dobro smo se ujeli, smo odlična ekipa in pravi užitek mi je delati to predstavo. Je pa že pred premiero bila deležna velikega zanimanja. Ljudje so me spraševali, kako bo, se bova pretepala, bo veliko prepirov, se bova res ločila ali bova prišla spet skupaj … Takrat in tudi zdaj o vsebini nočem govoriti, saj če poznaš razplet, predstava ni več zanimiva. Odigranih bo veliko ponovitev in gotovo bodo tisti, ki bodo to želeli izvedeti, prišli na svoj račun. Res je tudi, da je tema ločitev zelo aktualna, ljudje so se od nekdaj, se in se bodo ločevali. Vsaka ločitev ima svojo zgodbo. Nekatere so manj, druge bolj boleče. Za nikogar pa gotovo ta korak ni enostaven.«
Gospodarstvo
Veliko priznanje – JYSK Slovenija je tudi letos prejel priznanje Top employer 2025
Matej, ki se vsaki vlogi posveti z vsem srcem, je navdušen tudi nad polnimi dvoranami, prav tako pa tudi gostovanji. »Pred vsako predstavo je kanček treme, a naše dvorane v MGL-ju so vedno polno zasedene, zato vem, da je treba dati vse od sebe, saj ljudje radi prihajajo k nam. Nikoli pa vse predstave kot tudi ne vloge ne bodo všeč vsem. Včasih, ko že v pripravah na premiero začutim, kako mi je vloga všeč in kako dobra je predstava, z nestrpnostjo pričakujem, kako jo bodo sprejeli obiskovalci. Rad grem tudi na gostovanja, a doslej še nisem šel kam iz Evrope. Nisem še imel te sreče kot nekateri moji kolegi, ki so s predstavami gostovali v Latinski Ameriki, kjer je druga kultura, kjer živijo ljudje, ki so značajsko drugačni kot mi Evropejci. Res bi bil vesel, če bi kdaj dobil to priložnost. Zelo pa mi je žal, da je zaradi pandemije odpadlo gostovanje s predstavo Iliada na Kitajskem, česar sem se zelo veselil.«
Številne nagrade
Matej, ki je bil že v času študija prejemnik Severjeve nagrade, se tudi sicer lahko pohvali s številnimi nagradami, saj je večkratni prejemnik Borštnikove nagrade. Mnogi menijo, da je pravi dragulj za slovensko gledališko sceno, se pa večkrat pojavlja tudi pred kamero. Trenutno ga na malih zaslonih lahko spremljamo v seriji Ja, chef!, v kateri igra Štefana Čuka, šefovega pomočnika. Gre za komično vlogo.
»Ko je prišla ponudba in sem izvedel, da je zraven Jurij Zrnec, sem vedel, da gre za dobro stvar. Jurij je odličen igralec in včasih mi je kar žal, da si ga ljudje večinoma zapomnijo po komičnih vlogah, čeprav je odigral že številne zelo resne in zahtevne vloge. Moja vloga šefovega pomočnika je sicer malo 'butasta', tako kot sem včasih butast tudi jaz, je pa zabavna in je bila poseben izziv. Dogajanja v kuhinji se nisem prestrašil, saj tudi sam rad kuham. Produkcija, ki ji izrekam vso pohvalo, nas je na te vloge odlično pripravila s pomočjo vrhunskega chefa Bineta Volčiča. Malo smo dejansko kuhali tudi mi, za vrhunske krožnike na snemanju pa je seveda poskrbel Bine. Snemanje se je končalo že pred časom, bi bil pa vesel, če bi posneli še kakšno sezono.«
Matej pravi, da večkrat kuha tudi doma. »Rad kuham in se tega lotim, če le imam čas. Na srečo partnerica in hčerki pri hrani niso izbirčne, jaz pa tako in tako jem vse, pa tudi nobenih prehranskih omejitev nimamo, zato mi je kuhanje v užitek. Od začetka sem se strogo držal receptov, zdaj pa že malo improviziram in sestavine dodajam po občutku, a to prinesejo izkušnje. Kuham vse, če ne vem, kaj bi postavil na krožnik, pa je vedno ideja za kakšno dobro pašto. Hitro je pripravljena, je ogromno možnosti za omake, pa še dobra je. Če se malo poglobim v vlogo kuharja v restavraciji, se še toliko bolj zavedam, kako naporno delo imajo poklicni kuharji. Ko sam včasih kuham za več ljudi, je to zelo naporno, pa nisem pod takim stresom in omejen s časom, kot so v restavracijah.«
Z družino gre rad na morje
Tako kot vsi mi si tudi Matej rad privošči počitnice. »V gledališču sezona traja tako kot šolsko leto, od septembra do junija, in če imam poletje prosto, kar se ne zgodi vedno, ker se takrat običajno snemajo filmi in serije, grem rad na morje in se posvetim družini. Ves čas pa skrbim za svojo fizično kondicijo. Ne ukvarjam se sicer z nobenim športom prav posebej intenzivno, ampak veliko hodim. Sprehodi mi pomenijo sprostitev, medtem pa izkoristim čas, da ponavljam tekste. Sicer pa so sprehodi med drugim tudi kot nekakšna obveznost, saj imamo doma kužka, in ko greva na sprehod, to obema koristi in oba sva zadovoljna.«
