Osebni arhiv

Tekst: UKG

Rodila se je mami narkomanki v Rusiji. Oče se je obesil, ko je imela 11 mesecev. Z mamo je hodila k preprodajalcem in ji pomagala, ko si je vbrizgavala heroin. Ko je bilo prehudo, je mamo njena prijateljica, tudi prostitutka in narkomanka, prijavila policiji. Po nekem času jo je iz sirotišnice rešil »prijazen« budistični menih. Od 12. leta se je »igral« z njo, kot se odrasel moški z otrokom ne bi smel. Kraj prizorišča je Slovenija.

Katja ni bila edina žrtev tega navzven karizmatičnega, inteligentnega moškega. Pod ta meniški eksotični vpliv so padale celo javne osebnosti in politiki v naši deželi, saj je bil dotični nekdanji ljubljanski budistični vodja. Najbrž bi zdaj na to najraje pozabili. Tudi Katja bi, a ne more. Napisala je knjigo. Pa ne zato, da bi s prstom kazala nanj, ampak da bomo previdnejši. Lama je leta 2012 zbežal nazaj v rodno Francijo, potem ko so prišle prve prijave spolnih zlorab. In zakaj ni za zapahi pri nas? Francoski pravosodni organi ga Sloveniji nočejo izročiti. Knjiga Varna hiša groze je opomnik. Katja je bila tiho sedemnajst let.

Kdo je bila Katja pred izkušnjo, zapisano v knjigi, in kdo je po njej?

Kot otroka so me vsi klicali sonček. Bila sem zanemarjena, z zelo štrlečimi ušesi, številnimi herpesi na ustnicah in s poškodbami po glavi zaradi epilepsije, a narisala sem nasmeh vsakomur, ki mi je prišel na pot. Potem ko me je dotični dobil v varstvo, sem pa z leti počasi izgubljala svoj sij. Otrok, ki doživi spolno zlorabo, dejansko izgubi svojo dušo in osebnost, tako da sem se spremenila v žensko, ki je v ogledalu nisem več prepoznala.

V tem času je tako rekoč poplava samoizpovednih knjig. Se tudi vam zdi, da zatajeno z veliko silo sili na plan?

V Rusiji imamo dober pregovor: vse tajno vedno postane javno. In res je tako. V zadnjem letu smo priča neverjetnemu razpletu razkritij, sploh spolnih zlorab.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 24, 17. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana

Osebni arhiv