Čeprav imajo predvsem na Kmetijsko-gozdarski zbornici precej pripomb na ukinitev baterijske reje, pa so, kot kaže, na kmetijskem ministrstvu odločeni, da z letom 2029 v Sloveniji ne bo več kokoši v kletkah. Ukinitev reje kokoši v kletkah so spodbudili posnetki z ene izmed slovenskih kmetij, ki jih je objavilo društvo AETP. Društvo je na kmetiji Kaučič z območja Gornjih Ivancev na skrivaj posnelo nagnetene kokoši z golimi vratovi, glodavce in znesena jajca na enem izmed trupel.
Kljub posnetkom pa imajo kmetje kup pripomb na ukinitev baterijske reje. Eden od argumentov je, da ministrstvo z ukinitvijo preveč hiti. Najpomembnejši je premišljen prehod, nam je odgovoril dr. Dušan Terčič z oddelka za zoologijo Biotehniške fakultete. Ena prvih držav, ki je ukinila baterijsko rejo, je Avstrija. Pri severnih sosedih je prepoved rabe baterijske reje uzakonjena že od leta 2020. Vendar so za ta ukrep rejci vedeli že veliko prej. Zakon o zaščiti živali so v Avstriji sprejeli že leta 2004, leto kasneje ni bilo več dovoljeno graditi in uporabljati novih obogatenih kletk. Tisti, ki so že imeli zgrajene farme s kletkami, pa so dali kar 15 let časa za prestrukturiranje.
Za podoben način prehoda so se odločili v Nemčiji, kjer bo prepoved začela veljati drugo leto, in v Franciji, kjer je že prepovedana vgradnja kletk v nove ali prenovljene hleve, nam je še pojasnil Terčič. Slovensko kmetijsko ministrstvo pa je ubralo drugačno pot. V predlogu zakona rejcem ponuja 80-odstotno financiranje za prehod na alternativno rejo, pomagali naj bi tudi pri pridobivanju gradbenih dovoljenj.
Prednosti in slabosti baterijske reje
Čeprav javnost nasprotuje reji kokoši nesnic v kletkah in se to kaže tudi v trgovinah, kjer je skoraj nemogoče najti jajca iz baterijske reje, ima ta način reje tudi svoje prednosti. Reja je učinkovitejša, rejci lažje vzdržujejo higieno, živali niso v stiku z iztrebki ali prostoživečimi živalmi in je zato tudi manjše tveganje za pojav bolezni, stroški so nižji in zaradi manjše porabe krme je nižji okoljski odtis, med drugim izpostavi Terčič. Pomanjkljivosti pa so, da kokoši ne morejo v celoti izražati vseh naravnih oblik obnašanja, gibanje je omejeno in do določene mere tudi socialna interakcija med živalmi.
Sicer pa tudi Terčič pritrjuje zadržkom, ki jih navaja Kmetijsko-gozdarska zbornica. Strošek prehoda na druge načine reje je precej visok. Amortizacijska doba kletk znaša okoli 15 let. To pomeni, da bodo letos dobili naložbo povrnjeno kmetje, ki so kletke kupili leta 2010. Zato tudi poudarja dovolj dolgo prehodno obdobje.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Tudi cena jajc se bo povišala, kar bo pa prizadelo predvsem šibkejše skupine prebivalstva, pravi dr. Terčič. Prav ceno jajc bodo sicer izkoristili rejci, kjer je baterijska reja dovoljena. Na to opozarja generalni direktor Jate Emona Stojan Hergout, ki je dejal, da bo prepoved na široko odprla vrata uvozu poceni jajc iz držav, ki reje v kletkah ne preganjajo. Nižjo ceno bodo izkoristili predvsem v živilsko-predelovalni industriji in v restavracijah, hotelih, slaščičarnah, najverjetneje tudi v šolah, bolnišnicah in domovih za starejše, opozarja Terčič.
Kaj želijo potrošniki?
»Nekatere velike trgovske verige so že pred leti uvedle, druge pa napovedale popolno izločitev jajc iz baterijske reje s svojih polic. Kljub temu pa še vedno prodajajo jajčne izdelke, kot so testenine, piškoti, majoneze, ki so narejeni iz jajc iz baterijske reje,« izpostavi hipokrizijo trgovcev Terčič. V ozadju odločitev trgovcev je seveda javno mnenje, na katero vplivajo aktivisti in organizacije za zaščito živali. Raziskave pa kažejo, da večina potrošnikov sploh ne loči med klasičnimi in obogatenimi kletkami.
Kakšna je sploh razlika med različnimi načini reje? V obogateni kletki mora imeti vsaka kokoš na voljo 750 kvadratnih centimetrov, medtem ko je lahko v talni ali hlevski reji ter v prosti reji devet kokoši na kvadratni meter. Najstrožja so pravila ekološke reje, ko je lahko na kvadratni meter le šest kokoši.
Etična reja kokoši nesnic
Kateri način reje je bolj etičen, je odvisno od več dejavnikov, nam pojasni Terčič. Z vidika večjega prostora, izpostavljenosti sončni svetlobi ter možnosti izvajanja naravnih vzorcev obnašanja sta najbolj primerni ekološka in prosta reja. Če pa ocenjujemo z vidika izpostavljenosti boleznim, vremenskim razmeram in plenilcem, imata prednost baterijska in talna reja. Predvsem je pomembno, da potrošniki razumejo, da ima vsak način reje svoje prednosti in slabosti in jim omogoča izbiro jajc glede na njihove preference in cenovne zmožnosti. Trajnost pa vključuje dobro počutje živali in ljudi, ki z njimi delajo, zagotavljanje varne in cenovno dostopne hrane ter varovanje okolja.
