Profimedia

• Za devetošolce, ki ne vedo kam v srednjo šolo: tole so najbolj iskani poklici

Skupno gre za 29 različnih poklicev, glede na seznam pa v Sloveniji primanjkuje še vse od kamnosekov do mesarjev, pekov, vrtnarjev in cvetličarjev. Gre seveda za tiste poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev, ki po njih povprašujejo. Kot je znano, država mlade k odločitvi za te poklice snubi tudi s štipendijami, a podatki o zadnjem vpisu na srednje šole kažejo, da za nekatere poklice zanimanja skorajda ni oziroma ga ni več.

Rok za prijavo v srednje šole za prihodnje šolsko leto se je iztekel že na začetku drugega aprila, tako je ta škatlica zaprta. Prihodnjim dijakom je zdaj v skladu z rokovnikom na voljo le še možnost, da do 6. maja do 15. ure svojo prijavo iz kakršnih koli razlogov prenesejo na drugo šolo ali v drug program. Trend povečanega zanimanja za vpis v programe nižjega poklicnega izobraževanja se po navedbah ministrstva za vzgojo in izobraževanje sicer nadaljuje, a podatki kažejo, da mladež še naprej viha nos nad nekaterimi poklici, za katere danes močno primanjkuje kadra. »Verjetno na zanimanje za poklice na ravni srednje poklicne izobrazbe vplivajo tudi višina mesečnega dohodka in delovni pogoji,« so ocenili na ministrstvu.

• Porazen vpis v srednje poklicne šole: na Gorenjskem samo štirje mesarji, na Goriškem en vrtnar, v Posavju brez mizarjev

Kopica mest nezasedenih

O letošnjih vpisih na slovenske srednje šole in predvsem tem, za katere programe in poklicne tečaje kot kaže zanimanja praktično ni oziroma ga je zelo malo, smo že podrobno poročali. Na Gorenjskem so ostala številna prosta mesta v programih, v okviru katerih bi se lahko mladina izučila za mesarja, slikopleskarja-črkoslikarja, tapetnika in ekonomskega tehnika. Na Goriškem je zanimivo nekaj prostih mest ostalo na programih za računalnikarja in mizarja, medtem ko na Kočevskem ni bilo velikega zanimanja za poklic avtoserviserja in oblikovalca kovin oziroma orodjarja. Na območju jugovzhodne Slovenije pa bo kot kaže v prihodnosti primanjkovalo cvetličarjev in vrtnarjev.

Na Koroškem na drugi strani vlada manjše zanimanje za gastronomijo in turizem, pa tudi za poklicni tečaj predšolske vzgoje, na katerega se v Šolskem centru Slovenj Gradec ni prijavil nihče. V obalno-kraški regiji je medtem naval na program ekonomski tehnik v Kopru, ni pa zanimanja za poklicni tečaj istega programa, na katerega se ni prijavil nihče.

Profimedia

V osrednjeslovenski regiji skorajda ni zanimanja za poklic mesarja, le malenkost več pa ga je za peka ali naravovarstvenega tehnika. Tudi tu ni zanimanja za poklicni tečaj za ekonomskega tehnika ali pa predšolsko vzgojo, saj prijav ni bilo. Zanimanja ni niti za programa kamnoseka in tesarja.

V podravski regiji je zanemarljivo zanimanje za poklic cvetličarja, pa tudi za peka in mesarja. Ob tem v Šolskem centru Ptuj skoraj ni zanimanja za izdelovalce kovinskih konstrukcij, kleparje-krovce ali oblikovalce kovin, slika pa je podobna tudi v pomurski regiji.

Na ministrstvu se težave zavedajo

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pojasnjujejo, da se pomena ustrezno usposobljenega kadra zavedajo in da skupaj z drugimi deležniki izvajajo nekatere aktivnosti, s katerimi želijo zagotoviti ustrezen odziv na potrebe trga dela. Izpostavili so predvsem projekt Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter promocijske aktivnosti, s katerim želijo doseči večjo prepoznavnost, privlačnost in konkurenčnost poklicnega in strokovnega izobraževanja. V okviru tega projekta se izvajajo tudi aktivnosti za promocijo deficitarnih poklicev. Ocenjujejo tudi, da imajo pri motiviranju dijakov za vpis v poklicne programe veliko vlogo tudi izkušnje starejših dijakov pri delodajalcih in spodbude delodajalcev. A na koncu, kot so izpostavili na ministrstvu, veliko vlogo bržkone igrata višina mesečnega dohodka in delovni pogoji.