Sašo Švigelj

Z višjimi cenami nepremičnin, pa naj bo za nakup ali najem, se bori velika večina držav v EU. V zadnjem četrtletju lanskega leta so se cene dvignile v povprečju za 4,9 odstotka, največji skok so po podatkih Eurostata zabeležili v lanskem tretjem četrtletju, in sicer za 3,9 odstotka. Še več, na seznamu je kar 24 držav, ki so zabeležile podražitev, najbolj v Bolgariji (+18,3 odstotka), na Madžarskem (+13,0 odstotka) in na Portugalskem (+11,6 odstotka). Nekaj držav pa je vseeno zabeležilo padec cen, na primer v Avstriji, Nemčiji ali Luksemburgu.

Slovenija nad evropskim povprečjem

V Sloveniji so cene glede na zadnje četrtletje predlani narasle za 8,4 odstotka, so pa med državami, kjer so zabeležili največji skok v tretjem četrtletju, in sicer za 3,1 odstotka.

S tem so cene nepremičnin še dodatno prispevale velik delež k splošni rasti življenjskih stroškov v Evropi. Če so se nepremičnine podražile za omenjenega 4,9 odstotka, so cene najemnin poskočile »le« za 3,2 odstotka.

Če omenimo samo ekstrema med državami EU, so se najbolj cene dvignile v Bolgariji, in sicer za 16,5 odstotka, najbolj pa so se znižale v Luksemburgu, in sicer za 5,2 odstotka. Med državami z minusom v ceni so še Francija (–3,7 odstotka), Finska (–3,5 odstotka), Nemčija (–1,6 odstotka) in Avstrija (–0,2 odstotka).

Od naših sosed so se nepremičnine bolj kot pri nas podražile na Madžarskem za 12,8 in na Hrvaškem za 10,4 odstotka. V Italiji je bil lani skok cen nižji kot pri nas, ta je pri njih znašal 3,1 odstotka.

Vhodna in jugovzhodna Evropa so torej pod velikim finančnim pritiskom glede cen nepremičnin, medtem ko se zahodna Evropa ne sooča s tako visokimi podražitvami.

Profimedia

V 14 letih trikrat večje cene

Kako zelo so se povečale cene, pa še jasneje pokažejo primerjave med letoma 2024 in 2010. V zadnjih 14 letih so se na Madžarskem cene nepremičnin kar potrojile (234 odstotkov), enako velja za Estonijo, Latvijo ali Češko. Slovenija je z nekaj manj kot 80-odsotno podražitvijo še vedno krepko nad evropskim povprečjem, ki znaša za dobrih 50 odstotkov višjo ceno. V tem obdobju so cene na Cipru ostale več ali manj nespremenjene, Italija pa je edina država EU, kjer so se od leta 2010 nepremičnine celo rahlo pocenile, za približno štiri odstotke.

Čeprav Turčija ni država EU in država evra, so številke na njihovem nepremičninskem trgu posebne. Poleg visoke inflacije, ki so jo izkusili v zadnjih letih, so se njihove nepremičnine v zadnjem četrtletju podražile za kar 41 odstotkov, na primerljivi letni ravni pa še vedno skoraj 30 odstotkov.

Cene najemnin ne zaostajajo veliko

Rast cen najemnin, ki so ponekod tudi že zdaj zelo visoke, je nižja kot rast cen nepremičnin za nakup, vseeno pa njihova stopnja podražitev zelo skrbi večino Evropejcev. Na letni ravni so se v EU najemnine podražile za 3,1 odstotka, podražitve oziroma pocenitve pa v zadnjem četrtletju segajo od pocenitve za 0,9 odstotka v Estoniji (ki je bila tudi edina država s pocenitvijo) pa vse do podražitve v višini 12,4 odstotka na Madžarskem. Tudi tukaj je Slovenija na sredini lestvice s 6,3-odstotno podražitvijo najemnin.

Pod omenjenim evropskim povprečjem 3,2 odstotka pa sta se med državami z močnejšimi ekonomijami znašli tudi Nemčija (2,2 odstotka) in Francija z 2,3-odstotno podražitvijo, na ravni povprečja pa je tudi še Italija s 3,2 odstotka.

Tudi tukaj je na prvem mestu Turčija, le da pri najemninah še bolj izstopa od evropskega povprečja. Pri njih so se najemnine v zadnjem četrtletju povečale za celih 117,2 odstotka. Kot svarijo strokovnjaki za nepremičninske trge, pa moramo pri podražitvah v Turčiji in njihovih skokih cen upoštevati tudi že omenjeno inflacijo, poleg tega so se pri njih povečale tudi plače. Neto minimalna plača se je v 2024 povečala za 71 odstotkov v primerjavi z letom 2023.

Povprečna slovenska hiša je vredna 160.000 evrov

V lanskem letu smo Slovenci živeli v povprečju v 160.000 evrov vredni hiši, stanovanja pa so bila vredna malo manj kot 2900 evrov na kvadratni meter. Ljubljana seveda tukaj izstopa, povprečna cena hiše v prestolnici je za skoraj trikrat dražja, in je lani znašala 416.000 evrov, cena stanovanja pa je bila 4370 evrov na kvadratni meter.

V slovenski Istri je povprečna dosežena prodajna cena za stanovanjsko hišo znašala 325.000 evrov, cena kvadratnega metra stanovanja 4260 evrov, v Mariboru pa je bila povprečna cena za kvadratni meter stanovanja 2330 evrov, prodajna cena stanovanjske hiše pa 184.000 evrov.

V Halozah najnižje cene za stanovanjsko hišo

Šest predelov Slovenije je imelo cene stanovanja na kvadratni meter višje od slovenskega povprečja, 23 regij pa je bilo pod povprečjem, pri čemer so najnižjo ceno na kvadratni meter zabeležili v Posavju z okoli 1400 evri na kvadratni meter.

Pri hišah je ta porazdelitev bolj enakomerna, polovica regij je bila dražjih od povprečja, polovica pa pod povprečjem, od že omenjene Ljubljane na vrhu lestvice do Haloz in Boča z najnižjimi cenami s povprečjem okoli 70.000 evrov za hišo. Na splošno pa so, po podatkih Gursa, lani zabeležili padec prodaje vseh vrst nepremičnin.