Uvodoma so na ministrstvu navedli, da je vlada številne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega sistema že sprejela, glavni cilj pa je, da bodo pacienti prišli do kakovostnih zdravstvenih storitev, ko jih potrebujejo. Z ukrepi bodo okrepili javni zdravstveni sistem, zato med drugim pripravljajo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti in novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, so zapisali.
Izhodišča novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvidevajo omejitve dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz javnih zdravstvenih zavodov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti, so zapisali. Združenju zdravstvenih zavodov se namreč zdi pomembno, da koncesionarji zaposlujejo lastne zaposlene in da ne najemajo zdravstvenega osebja iz javnih zdravstvenih zavodov.
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, bodo z dovoljenjem direktorja in ob izpolnitvi določenih pogojev lahko zdravstvene storitve še vedno opravljali v drugem javnem zdravstvenem zavodu. Poleg tega izhodišča predvidevajo dopolnilno zaposlitev pri lastnem delodajalcu. "S tem bodo lahko zaposleni dodatno delo opravljali v matičnem zdravstvenem zavodu namesto, da bi možnost dodatnega dela in zaslužka iskali pri drugih delodajalcih oziroma naročnikih," pa so pojasnili na ministrstvu.
Z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa nameravajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nadgraditi vlogo aktivnega kupca zdravstvenih storitev, kar vključuje tudi sprotno prenavljanje obračunskih modelov, da bi ti sledili dejanskim stroškom. "Trenutno se obračunski modeli prenavljajo prepočasi tako na specialistiki kot tudi na primarni ravni, kar vodi do tega, da so nekatere storitve podcenjene, nekatere pa precenjene," so zapisali.
V novi nacionalni stroškovni analizi bodo razlike iz naslova neprekinjenega zdravstvenega varstva opredeljene glede na razlike v cenah med hospitalizacijami na eni strani in dnevnimi hospitalnimi obravnavami na drugi strani. Na ta način bo mogoče bolj pravično opredeliti cene za omenjene storitve, menijo. Pravila in nadzor nad obračunom zdravstvenih storitev sicer izvaja ZZZS, so dodali.
"Spremembe obeh temeljnih sistemskih zakonov so še v pripravi, zato je še preuranjeno govoriti o končnih rešitvah," so ob tem opozorili. Osnutka obeh zakonov bodo v obravnavo predložili Ekonomsko-socialnemu svetu in ju poslali v javno razpravo, kjer bodo imeli vsi zainteresirani možnost podati svoje pripombe, mnenja in predloge.
Ministrstvo za zdravje je sicer z interventnim zakonom v izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva že vključilo koncesionarje oziroma specialiste, poleg tega so z uredbo zagotovili tudi razlikovanje med koncesionarji in javnimi zdravstvenimi zavodi pri deležu plana prospektivnih programov v planu akutne bolnišnične obravnave, so zapisali.
"Naj poudarimo, da z Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije tesno sodelujemo in se z njimi tudi redno sestajamo," so še dodali na ministrstvu za zdravje.
Združenje zdravstvenih zavodov pred sprejemanjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti namreč poziva ministrstvo za zdravje k odpravi neenakosti med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji. Najprej naj poskrbi, da bodo cene v javnih zavodih pravične v primerjavi s tistimi pri koncesionarjih, šele nato naj izvaja napovedane spremembe, predlagajo. Hkrati opozarjajo, da samo urejanje zaposlovanja ne bo rešilo osnovnih težav javnih zavodov.
