Hrvaška med državami, ki naj bi prevzele vodilno vlogo pri dronskem zidu
Evropska komisija je danes objavila časovni načrt za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti EU do leta 2030.

Evropska komisija predlaga vzpostavitev sistema protidronske zaščite za vso EU, ki bi bil operativen do konca leta 2027, je povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas.
"Imeti protidronsko zaščito za nikogar ni več izbira. Danes predlagamo nov sistem protidronske zaščite, ki bi bil popolnoma operativen do konca leta 2027," je ob predstavitvi predloga časovnega načrta za ustrezno obrambno pripravljenost EU do leta 2030 povedala Kallas in pojasnila, da bo sistem pred droni ščitil vse članice EU, saj so vse izpostavljene tovrstnim tveganjem. Zato morajo tudi vse vlagati v temu namenjene zmogljivosti.
Zato je po njenih besedah sistem protidronske zaščite eden od evropskih strateških projektov, ki jih predvideva predlog časovnega načrta za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti EU na različne grožnje, vključno z visoko intenzivnimi vojaškimi spopadi, do leta 2030, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Hrvaška, Nizozemska in Latvija
Protidronska zaščita naj bi bila vzpostavljena do konca leta 2027. Nekaj podrobnosti je že znanih. Države, ki so pokazale največji interes za proizvodnjo dronov in protidronski sistemov so Hrvaška, Nizozemska in Latvija. Nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans je včeraj dejal, da njegova država skupaj z Latvijo in Hrvaško prevzema vodilno vlogo pri razvoju zmogljivosti za proizvodnjo dronov in protidronskih sistemov.
Še trije strateški projekti
V načrtu so še trije evropski strateški projekti. Drugi bo namenjen predvsem okrepitvi obrambe in varnosti vzhodnega dela Evrope. Operativen naj bi bil operativen do konca leta 2028. Preostala dva strateška projekta, katerih časovnica ni tako natančno opredeljena, bosta namenjena krepitvi zmogljivosti na področjih protizračne obrambe in obrambe v vesolju.
Načrt med drugim predvideva povečanje nakupov orožja in opreme od evropske industrije, in sicer s 40 na 55 odstotkov. Eden od ciljev pa je tudi povečati delež skupnih naročil obrambnih zmogljivosti z 20 na 40 odstotkov do konca leta 2027. S tem bi lahko članice ob upoštevanju izračunov, da bodo do leta 2035 v obrambo in varnost skupaj vložile 6800 milijard evrov, privarčevale 200 milijard evrov, je ponazoril evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se