Debelost povezujemo s tako imenovanim debelilnim okoljem, psihosocialnimi dejavniki in genetskimi variantami. Med vzroki, da se trend čezmerne telesne mase in debelosti med otroki in odraslimi stopnjuje, je na prvem mestu debelilno okolje, ki ga razumemo kot okolje, ki »spodbuja nezdrave prehranske vzorce, upad telesne dejavnosti in pretežno sedeč življenjski slog. V takem okolju je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa, to je s sladko, slano in mastno hrano, in premajhne energijske porabe, od manj telesne dejavnosti v vsakodnevnem življenju do več sedenja za različnimi ekrani. Del tega je tudi oglaševanje, ki cilja na mlade, pri čemer se ustvarijo prehranski vzorci, ki se ohranijo tudi v odraslost,« ve povedati zdravnik specialist javnega zdravja Aljaž Brlek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Debelost v mladosti, debelost v starosti
Debelost pri otrocih in mladostnikih je zelo problematična, saj se zlahka prenese v odraslo dobo, posledično pa se pri odraslih pogosteje pojavljajo kronične bolezni, presnovne motnje in različne psihološke ali socialne težave. Te bolezni pa v povprečju skrajšajo pričakovano življenjsko dobo za skoraj tri leta. Po raziskavi OECD mednje spadajo srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa dve in nekatere vrste raka. »Za zaplete, povezane s čezmerno telesno maso in debelostjo, pa so še posebej ranljivi otroci iz socialno-ekonomsko šibkejših družin. V Sloveniji je imel leta 2016 skoraj vsak tretji otrok iz starostne skupine od 5 do 9 let čezmerno težo, vsak osmi pa je bil debel. V starosti od 10 do 19 let je bil ta delež nekoliko manjši, 25 odstotkov, od tega je bilo debelih dobrih sedem odstotkov,« dodaja Brlek.
To nas uvršča nad povprečje evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije. Pogostost čezmerne telesne mase in debelosti je značilno višja med fanti, v evropski regiji pa negativno odstopajo predvsem sredozemske države. »Skrb vzbuja izrazit trend naraščanja prekomerne telesne mase in debelosti, med letoma 2006 in 2016 se je povečala za 20 odstotkov, oziroma če upoštevamo izključno debelost, za kar 40 odstotkov,« opozarja Brlek.
Vse te bolezni, povezane z debelostjo, pa so tudi breme za zdravstveno blagajno. Stroški zdravljenja, bolniških odsotnosti, zmanjšanja produktivnosti in izgubljenih dni dela, prezgodnje umrljivosti in trajne nezmožnosti bodo po projekcijah OECD zmanjšali bruto domači proizvod držav v povprečju za 3,3 odstotka.
Manj telesne dejavnosti
Težava pa ni le kopičenje telesne maščobe, temveč tudi nezdravo razmerje maščobne in mišične mase, in ta trend je opazen tudi pri mladih. Kot razkrivajo podatki nacionalnega sistema spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine SLOfit, je imelo v Sloveniji v šolskem letu 2021/2022 kar 18,2 odstotka fantov čezmerno telesno maso, pri 6,2 odstotka fantov so ugotovili debelost in pri 1,8 odstotka celo morbidno debelost.
Delež debelosti je med dekleti nekoliko nižji kot med fanti, a so strokovnjaki v času covida na splošno zabeležili velik porast indeksa telesne mase; po obdobju epidemije so se številke malce izboljšale, a so še daleč od dobrih. »Skrbi dejstvo, da temu ni sledil upad debeline kožne gube nadlahti, kar nakazuje neugodno razmerje med maščobno in mišično maso, torej trend izgubljanja telesne mase z zmanjševanjem energijskega vnosa, ne pa tudi povečanjem telesne dejavnosti. Ob tem je se je pri otrocih zmanjšala gibalna učinkovitost, še posebej izrazito v skupini otrok, ki so bili že v izhodišču manj telesno dejavni. Hkrati pa delež otrok z morbidno debelostjo, ki so najbolj ranljivi za zaplete, povezane z debelostjo, upada počasneje,« je črnogled Brlek.
Nezdrava hrana, ki je mladim dostopna tako rekoč na vsakem koraku in jim jo trgovci z reklamami dodatno vsiljujejo, tudi v evropskem merilu povzroča, da je kar 20 odstotkov otrok debelih oziroma imajo čezmerno telesno težo. Debelosti se marsikateri porabnik nazdrave hrane niti ne zaveda, pravi izziv za strokovnjake je tudi odvisnost od sladkorja. Zato zahtevajo zmanjšanje škodljivega trženja prehrane, ki je namenjeno otrokom, ter izboljšanje sistema javnih naročil zdrave prehrane v javnih ustanovah in preoblikovanja živil, to so tudi glavni cilji evropskega projekta skupnega ukrepanja Best-ReMaP, ki v Sloveniji poteka pod okriljem NIJZ.
Obeti so slabi, finančni vložki bodo veliki
Toda obeti za Evropo in s tem tudi Slovenijo niso najlepši. Po pričakovanjih sodelujočih v projektu Best-ReMaP naj bi se do leta 2035 debelost pri mladih povečala za 60 do 75 odstotkov, obremenitev zdravstvenih blagajn pa na 8,4 odstotka proračuna za zdravje. Omenjeno 3,3-odstotno zmanjšanje BDP zaradi zdravljenja debelosti in njenih posledic pa bi lahko omilili z večjimi vlaganji v reševanje teh težav. Vsak evro, vložen v različne projekte, bi se povrnil v znesku 5,60 evra. Torej je zdravljenje debelosti lahko tudi dobra finančna motivacija za vse države.
