Nikola Miljković

Avtomobili so se po obdobju covida močno podražili. To velja posebej za rabljena vozila, zato danes postajajo velik finančni zalogaj za povprečnega Slovenca. A kam se naše cene uvrščajo na širši evropski trg? Kupujemo draga ali cenovno ugodnejša vozila in koliko pri tem pobere država?

Primerjava cen avtomobilov po Evropi je zapletena naloga. Kaj hitro lahko pridemo do zavajajočih podatkov. Le osredotočanje na posamezne modele lahko postreže z zelo različnimi podatki, saj se cene in prodajne strategije proizvajalcev med državami močno razlikujejo. Dodatno zapletajo sliko cene rabljenih vozil, ki se med državami zelo razlikujejo.

Zato evropski statistični urad Eurostat pri primerjavah uporablja tako imenovani indeks cen osebnih prevoznih sredstev, ki vključuje avtomobile, motorna kolesa in kolesa, ne pa tudi stroškov vzdrževanja, goriva, rezervnih delov in popravil. Za avtomobile indeks zajem nova in rabljena vozila.
Kot izhodišče služi vrednost 100, ki predstavlja povprečje cen v EU. Višji ali nižji indeks pokaže, kako se posamezne države od tega povprečja razlikujejo.

Robert Balen

Turčija daleč najdražja

Med 36 evropskimi državami je po tej metodologiji merjenja Turčija daleč najdražja, saj so tam cene avtomobilov in drugih osebnih vozil kar za 36,4 odstotka višje od povprečja EU. Če avtomobil v Uniji stane 100 evrov, bi v Turčiji zanj odšteli 136,40 evra. Kljub temu se je razlika v zadnjih letih nekoliko zmanjšala;leta 2021 je ta znašala kar 47 odstotkov.

Najdražja država znotraj EU pa je skoraj tradicionalno Danska, kjer so avtomobili povprečno za 19,1 odstotka dražji od evropskega povprečja. Po pojasnilu raziskovalca Evropske centralne banke Georga Strasserja je razlog predvsem v davčni politiki: »Davki na avtomobile se po državah EU močno razlikujejo. Danska izstopa kot visoko obdavčena država, zato imajo tam najvišji cenovni indeks.«

Med dražjimi državami so še Islandija (+18,1 odstotka nad evropskim povprečjem), Nizozemska (+14,3 odstotka), Irska (+10,3) in Švica (+10,2 odstotka).

Najcenejša Severna Makedonija, Slovenija v spodnji tretjini

Na drugem koncu lestvice je Severna Makedonija, kjer so avtomobili in druga osebna prevozna sredstva za 12,3 odstotka cenejša kot v povprečju EU. Sledi Slovaška z 11,4 odstotka nižjimi cenami.

Slovenija spada med države, kjer so avtomobili nekoliko cenejši od evropskega povprečja, in sicer za okoli 8,7 odstotka. Podobne cene imajo Ciper (–8,6 odstotka), Češka (–8,4), Norveška (–8,3), Latvija (–7,5) ter Črna gora in Poljska (–7,2 odstotka).
To pomeni, da v Sloveniji praviloma kupujemo avtomobile iz nižjega cenovnega razreda, čeprav so razlike v kakovosti in opremi med državami velike.

Med največjimi evropskimi državami najcenejša Španija

Če si ogledamo največje štiri gospodarstvene sile EU, je Španija najcenejša – tam so avtomobili za 3,8 odstotka cenejši od evropskega povprečja.
Nemčija je kot edina med »velikimi štirimi« nekoliko nad povprečjem (+0,4 odstotka), medtem ko sta Francija (–0,2) in Italija (–0,3 odstotka) skoraj povsem na ravni povprečja.

Po mnenju Strasserja so glavni razlogi za razlike davčna politika in prilagajanje cen posameznim trgom glede na kupno moč in lokalne zahteve ter želje kupcev. »Izven EU pa imajo pomembno vlogo še različni predpisi in carinske politike,« dodaja Strasser.

Profimedia

Kako proizvajalci prilagajajo cene trgom

Razlike v okusih kupcev, priljubljenosti posameznih znamk, kupni moči in pripravljenosti plačati določeno ceno proizvajalce spodbujajo, da različno oblikujejo cene glede na različne države.
To je mogoče le, če je čezmejna prodaja avtomobilov omejena, sicer bi ljudje množično kupovali avtomobile v cenejših državah. Raziskava Strasserja in svetovalca Eyala Dvirja iz bostonskega podjetja Charles River Associates potrjuje, da proizvajalci EU obravnavajo kot skupek ločenih trgov.
Razlike v modelih, opremi ali homologaciji vozil pa preprečujejo popolno poenotenje cen tudi znotraj Unije.

Električni avtomobili in davčne ugodnosti

Na končne cene vpliva tudi davčna politika glede vrste pogona. Države, ki visoko obdavčijo vozila z notranjim zgorevanjem, hkrati pa oprostijo davkov električna vozila, se v statistiki lahko zdijo dražje, čeprav je povprečni indeks le posledica drugačne porazdelitve nakupov.

Podatki OECD za leto 2022 kažejo, da samo stopnja DDV ne pove vsega in ne pojasni velikih razlik v končnih cenah avtomobilov po Evropi. Poleg tega igrajo pomembno vlogo še posebne dajatve, registracijske takse in sistemi bonus-malus, s katerimi države spodbujajo nakup bolj ekoloških vozil.

Evropa ostaja cenovno raznolika

Evropa torej ostaja zelo pisana, kar zadeva cene avtomobilov. Čeprav so razlike večinoma posledica davkov, imajo nanje velik vpliv tudi kupna moč, priljubljenost posameznih znamk in lokalne zakonodaje. Slovenci pri nakupu avtomobila še vedno spadamo med varčnejše Evropejce – a ne nujno med tiste, ki vozijo najslabše avtomobile. Z drugimi besedami, pogosto si privoščimo avtomobile, ki presegajo kupno moč, kar nakazuje, da je nekaj čustvenega naboja pri avtomobilih pri nas vendarle ostalo.