Znan po tem, da razbija mnogo mitov in družbenih zapovedi (bosonoga hoja, iztrebljanje čepe, umivanje zob s palčkami, življenje v preprostosti in še marsikaj), izjemni vodja (ekovas v Istri in akcija Očistimo Slovenijo), je pred projektom Očistimo svet. Glede na stanje v današnjem svetu ta ideja meji skoraj na znanstveno fantastiko. Ob tem končuje nekajletni projekt skupnostne hiše v vasi Hrvoji.
To je danes lepa kamnita istrska hiša (nekoč župnišče) sredi vasi tik ob meji s Hrvaško, še pred nekaj leti pa je bila pozabljena, z robidjem zaraščena kamnita podrtija. Vizija Nare in še petih sodelujočih je bila postati svetilnik trajnostnega razvoja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. In še pomembneje: doseči radostno sobivanje vseh v skupnosti.
Pravilen pogovor je osnova vsega
»V Sloveniji (pa tudi marsikje drugje v dokaj majhnih kulturnih okoljih) je tako, da moramo dvigniti glas, da pritegnemo pozornost. Obsojeni smo na napihovanje, da bi bili slišani. A slišan še ne pomeni biti uslišan, razumljen, viden, sprejet. Vrabec v roki je boljši kot golob na strehi, kajne? Tako smo bili naučeni. A tako komuniciranje je polovičarsko,« je začel Nara Petrovič, medtem ko je sredi primorske zime zgoraj brez s krampom v roki urejal trmasto grmovje.
Sredi osončene Istre, kjer na širnem obzorju kraljuje s snegom obloženo hribovje in na drugi strani lesketajoče se morje, vso vas označujejo izjemen razgled, mir in samotnost. A zakaj smo pogovor namesto o čiščenju sveta začeli o komuniciranju? Ker je po njegovem to alfa in omega vsega.
Voditelj povezuje
»15. septembra 2018 nihče ne sme manjkati v akciji! Sicer pa je organizacija v polnem zamahu. Veseli smo vsakega norca, ki se ne pusti zmotiti na videz nepremostljivim oviram in se dobro znajde pri delu v skupinah – kot prostovoljec, da se razumemo, a v nepozabni družbi in ob neprecenljivi šoli za življenje. Za sestanke in srečanja poglejte na www.ebm.si. Veseli smo tudi slehernega kontakta v drugih državah. Za kaj več mi, prosim, pišite na narapetrovic@gmail.com.«
Nara zase sicer pravi, da ni vodja, ker ne vodi, ampak sledi skupini, ki deluje kot skupna energija. Ne samo v ekovasi, tudi sicer. »Čeprav v ekovaseh običajno biva le nekaj deset ljudi, so se prisiljeni učiti drug od drugega. Bivanje v takšnih skupnostih se pogosto začne z naivno vizijo, da bomo tam našli somišljenike, s katerimi bomo na robu gozda v idiličnih hiškah iz lesa, slame, blata in konoplje bivali v samooskrbnosti, radosti in popolnem zdravju. Resničnost pa je drugačna. Končamo v skupnosti povsem različnih ljudi, v na videz običajni hiši, z vso psihično prtljago, ki spremlja medčloveške odnose, razvoj k vse večji osebni pristnosti pa prinaša vse večje razlike med posamezniki, saj si končno lahko privoščijo biti pristno taki, kot so,« pripoveduje Nara. »Sobivanje zahteva osebno zorenje, ki privede do točke, ko smo drugačni, a s tem ne motimo drugih. Ko komuniciramo zrelo in nas drugačnost drugih ne moti. Pot do te točke pa ni lahka. Prinaša precej bolečine, trenj in napetosti. Moje zorenje je obrodilo čudovit sad: mojo zadnjo knjigo Slovenija: navodila za uporabo.«
Zakaj Hrvoji?
Vse se je začelo leta 2012. Aktivno iskanje prostora za ekovas po Istri jih je pripeljalo v vas Hrvoje. Niz naključij je pripomogel k nepredvideni naselitvi v tej stavbi in nazadnje tudi k nakupu. »V letu 2014 se je začelo zares. Ustanovili smo zadrugo za lastništvo nepremičnine in zavod za izvajanje dejavnosti, s prijatelji in prostovoljci smo se lotili čiščenja, urejanja, popravljanja, obnavljanja. Težke razmere in hitenje pa so pustili posledice na nas: stres, izgorelost, krhali so se odnosi. Zgodba kot mnogo drugih, a na srečo z drugačnim koncem.« Zdaj sta tovrstni skupnosti že dve. »Tri leta sta bila Petra in Janez Matos dva od šestih stebrov in brez njiju hrvojskega projekta ne bi bilo. Toda zaradi prevelikih razlik med vizijami smo se odločili, da se ločimo. Petra in Janez zdaj delujeta na drugi lokaciji, s pomočjo zavoda Trajnostni park Istra. Kot nosilci projekta v tej vasi smo ostali štirje, v okviru zadruge Močunigi in društva Sončni grič,« razlaga Nara.
Radi širijo svoja znanja.
V skupni hiši in okolici so gostili že vrsto dogodkov, tudi mednarodnih in z odmevnimi imeni. Pridružujejo se projektom v evropski mreži ekovasi GEN (Global Ecovillage Network) in s tem prinašajo dobra znanja v Slovenijo ter si zagotavljajo dotok sredstev za delo, razvoj, projektne dejavnosti. Izobraževanja, ki jih gostijo ali izvajajo, so vrhunec inovativnosti na svetovni ravni po trajnosti in družbeni prožnosti, onstran družbenih paradigem. Prav zadnje Naro še posebno zanima.
Zanimanja za njihov projekt je precej. Tudi tujci bi radi živeli med njimi, a ... »Prav veliko reklame (še) ne delamo, ker ne vemo zagotovo, kako bo s prostorom. Ideja pa je zasnovati ekološke domove za kar nekaj družin. Sobivalo se bo v kakovostnem, zdravem naravnem okolju, z majhnim okoljskim odtisom,« pravi večni optimist Nara. Nikakor pa to ni projekt za nestrpneže, ki bi radi že jutri bivali v svoji idilični ekohiški na robu gozda, opozarja. Potrebni bodo potrpljenje, požrtvovalnost in nekaj let. Če ne drugega, morajo kandidati za člane zadruge prestati enoletno preskusno dobo, da se med seboj spoznajo. Potem sledita vplačilo in zagotovitev lastništva.
Očistimo svet
»Predstavljajte si stokilogramsko okroglo milo v olimpijskem bazenu z vodo do kolen in deset ljudi v kopalkah, ki ga poskušajo spraviti ven – brez pripomočkov, le da je milo težko sto tisoč ton in da na vsakogar, ki se trudi pomagati, pride pet takih, ki ga žgečkajo,« je svoje občutke ob kampanji Očistimo svet 2018 opisal Nara Petrovič. »Že šteti ljudi v tem projektu je težko. Estonski glavni štab jih šteje približno od 20 do 25, mentorjev nas je od deset do petnajst, vsaka od 130 držav po svetu ima kar nekaj ljudi v osrednji ekipi, na regionalni ravni jih je na tisoče, na lokalni na desettisoče … Osnovno filozofijo in pogonsko gorivo za akcijo pa nas oblikuje peščica norcev, ki se ne pustimo zmotiti na videz nepremostljivim oviram, saj imamo fenomenalne vzornike!«
Denimo...
Mladenič iz Jemna je na nedavnem treningu za državne vodje akcije Očistimo svet 2018 v Estoniji v sklepnem krogu na konferenci dejal: »Trikrat sem ušel smrti. Prvič kot otrok, ko so prišli oboroženi ljudje v našo hišo. Drugič, ko je name streljal ostrostrelec in me je za malo zgrešil. Tretjič pred nekaj leti v napadu na ulici. Očitno obstaja neki razlog, da sem vse to preživel in da sem zdaj tukaj, da bi nekaj naredil za ljudi v svoji državi, ki zaradi odpadkov umirajo za kolero.«
Mi na Zahodu pa se zmrdujemo nad neučinkovitostjo javnih služb, medtem ko sedimo na kavču in se praskamo po riti, je oster Nara Petrovič, in dodaja: »To je vzorec v naši družbi. Vsakič ko slišim kakšnega mlačneža z narejeno samopomembnostjo godrnjati nad (zame) popolnima nepomembnimi stvarmi, bi mu najraje primazal krepko zaušnico in dejal: nisi kvalificiran, da se pritožuješ. Če bi rad kaj povedal, povej, kaj počneš, da nam bo vsem bolje, in kako ti lahko pomagamo.«
Drzna, a uresničljiva vizija
Akcija Očistimo svet 2018 bo v razvitih državah istega dne, to je 15. septembra 2018, potekala tako rekoč kot športni dan ali piknik, zraven pa bomo pobirali odpadke. V Jemnu in Afganistanu bodo po drugi strani srečni, če na ta dan ne bo bombnega napada. Pa tudi če bo, bodo šli vseeno čistit, saj ne bo prvič! »Nočem razvrednotiti grožnje odpadkov pri nas. Resna je in zahteva vso pozornost. Kar hočem reči, je le, da so naše ovire pri odpravljanju te grožnje, posebno glede plastike, dostikrat le izgovori, ker si jih lahko privoščimo. Marsikje pa tega razkošja nimajo. Skratka: dá se in zmoremo – z lahkoto, če je treba!« je prepričan Nara Petrovič.
