Svet24

Evropski parlament je z resolucijo, sprejeto novembra 2020, države članice EU pozval, naj do leta 2030 odpravijo brezdomstvo. Med drugim so pozvali, naj države članice v prvi vrsti brezdomstvo dekriminalizirajo in za boj proti tej težavi še naprej namenjajo sredstva. Obenem so našteli nekatere ukrepe, ki naj jih sprejmejo posamezne države.

Cilj je plemenit in ambiciozen, a mu veliko oviro predstavlja stanovanjska kriza, s katero se srečuje večina držav članic. Evropsko združenje nacionalnih organizacij za delo z brezdomci (Feantsa) je v četrtek postreglo s skrb vzbujajočim poročilom, ki kaže, da ta cilj postaja vse bolj nedosegljiv, saj se brezdomstvo celo povečuje, obenem pa še naprej rastejo cene nepremičnin in najemnin.

Kje je odgovornost notarjev?

Lastniki zadolženih podjetij dolgove prenašajo na slovenske brezdomce in odvisnike

Visoke številke

Glede na poročilo je v EU trenutno brezdomnih skoraj 1,3 milijona ljudi. Samo Nemčija je na začetku leta 2025 poročala o 531.600 ljudeh brez trajne strehe nad glavo. V to številko so sicer vključene tudi osebe, ki trenutno živijo pri prijateljih ali drugih družinskih članih. Gre torej za ljudi, ki nimajo svojega doma, kakor so brezdomne v svojem poročilu beležili tudi pri Feantsi. V poročilu so se sicer za primerjavo med državami oprli predvsem na podatke iz leta 2021, ki so zaradi različnega poročanja v posameznih državah članicah edini primerljivi.

Sicer pa se glede na število prebivalstva z največjim številom brezdomcev ponaša Češka, država z več kot 10 milijoni prebivalcev, v kateri je leta 2021 v različnih oblikah namestitve ali na ulici bivalo več kot 230.000 ljudi. V združenju so ob tem opozorili, da je znaten porast števila brezdomcev opaziti tudi na Finskem, Irskem in Danskem. Kar zadeva Slovenijo, je bila po njihovih podatkih številka iz istega leta 11.524 brezdomnih, kot jih opredeljujejo v poročilu.

Kdo lahko zaščiti ranljive

Na ljubljanskega brezdomca prepisali podjetje z 200.000 evri dolga

V združenju so opozorili še, da se v številnih evropskih mestih še naprej povečuje povprečna najemnina na kvadratni meter, pri čemer so izpostavili Berlin, Madrid, Rim, Pariz, Amsterdam in Dublin.

Feantsa

Zapletena slika

»Slika je precej zapletena, saj se kakovost in obseg podatkov zelo razlikujeta, a nam poročilo kaže, da je v Evropski uniji brezdomnost velika težava, ki se še poslabšuje,« je za nemško javno radiotelevizijo Deutsche Welle poudarila namestnica direktorja Feantse Ruth Owen. Izpostavila je še, da nekatere države, kot sta Hrvaška in Bolgarija, niti ne razpolagata s posodobljenimi podatki ali pa so ti podatki nezadostni. Poseben primer je tudi Madžarska, kjer so številke sicer nizke, a analitiki ocenjujejo, da je to v prvi vrsti posledica pritiska vlade Viktorja Orbana na inštitucije, ki te podatke spremljajo, in nevladne organizacije.

So pa Feantsi na drugi strani pohvalili Slovenijo, Latvijo in Portugalsko, za katere so navedli, da so na področju brezdomstva zagotovile še dodatne podatke, da je bila tako njihova ocena še natančnejša.

Ukrepi za srednji razred

Pri Feantsi so opozorili še na eno težavo, in sicer, da v državah v okviru boja proti stanovanjski krizi pogosto rešujejo stanovanjsko problematiko za srednji razred, kar bi lahko znova pomenilo manj pomoči za gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki imajo največ težav s plačevanjem najemnine.

Obenem so opozorili, da se zaradi političnih premikov na desno v številnih državah članicah ukinjajo ukrepi, v prvi vrsti namenjeni boju s stanovanjsko krizo. Pri tem so izpostavili Finsko, kjer zadnji dve leti prvič v zadnjem desetletju beležijo porast brezdomstva, kar sovpada z nastopom desne vlade pod taktirko Pettra Orpa.