Primož Lavre

Zanimanje kitajskega trga je prejšnji teden preverjal minister za finance Klemen Boštjančič, ki se je v okviru delovnega obiska v Pekingu med drugim srečal s kitajskim kolegom Lan Foanom, predsednikom kitajske centralne banke Pan Gongshengom ter predstavniki kitajskih bank, ki bi lahko sodelovale pri izdaji.

Slovenija želi z izdajo tako imenovanih panda obveznic po pojasnilih finančnega ministrstva razširiti bazo vlagateljev in razpršiti vire financiranja. To je v nedavnem intervjuju za časnik Financial Times potrdil tudi Boštjančič. Izdajo panda obveznic v predvideni višini do pet milijard juanov (605 milijonov evrov) je označil kot del strategije za nadaljnje odpiranje slovenskega gospodarstva v času zaostrovanja trgovinskih napetosti in sprememb industrijske politike v ZDA in na Kitajskem.

Predvidoma triletna ročnost

Slovenija v novo izdajo samurajskih obveznic, naslednje panda obveznice?

Mrak: Finančni pogoji opravičujejo izdajo državne obveznice na kitajskem trgu

Načrte ministrstva je za Svet24 komentiral ekonomist Mojmir Mrak. Po njegovi oceni je "to, da bo Slovenija izdala obveznico na finančnem trgu Kitajske denominirano v kitajski nacionalni valuti v principu dobra novica, saj bo s tem Slovenija razširila krog investitorjev, ki bodo vlagali v slovenske državne dolžniške vrednostne papirje."

"Verjamem, da so tudi finančni pogoji takšni, da opravičujejo izdajo državne obveznice na tem trgu. Znesek sredstev, ki bo zbran iz naslova izdaje te konkretne obveznice, pa bo verjetno namenjen refinanciranju zapadlih obveznosti države," je dodal.