© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
3I/Atlas
Čas branja 2 min.

Skozi Osončje drvi komet, nenavaden prišlek iz nekih daljnih krajev


S.R.
29. 10. 2025, 16.44
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Skozi naše Osončje drvi komet, prišlek iz daljnih krajev, ki že nekaj časa dviga precej prahu. Pri Nasi teorije zarote zavračajo in mirijo, da gre vendarle samo za komet.

Oumuamue
Profimedia
Ilustracija Oumuamue, prvega medzvezdnega kometa, ki smo ga zaznali Zemljani. To se je zgodilo leta 2017 in tudi takrat je prišlek dvignil veliko prahu.

Komet z imenom 3I/Atlas so prvi opazili 1. julija letos v vesoljskem observatoriju v dolini Rio Hurtado na jugu puščave Atacama v Čilu. Gre za tretji znan vesoljski objekt, ki potuje skozi naše Osončje, a v njem ne izvira, torej tako imenovan medzvezdni komet z izvorom izven našega Osončja. Pred njim so astronomi doslej opazili le še medzvezdna kometa Oumuamua in 2I/Borisov.

Da ne gre za enega od kometov iz našega Osončja, so astronomi hitro ugotovili zaradi njegove velike hitrosti in krivulje leta, saj gravitacijsko ni vezan na naše Sonce. Skozi Osončje drvi s hitrostjo več kot 200.000 kilometrov na uro oziroma 61 kilometrov na sekundo, njegova hitrost pa se ob približevanju Soncu še povečuje. Premika se prehitro, da bi ga lahko ujela gravitacija Sonca, kar nakazuje tudi njegova hiperbolična orbita.

Preberite še

Kot je za britanski Guardian pojasnil Con Stoitsis iz avstralskega astronomskega društva ASV v Victorii, bo komet »nekako poletel skozi notranje Osončje, med orbitama Marsa in Zemlje, in nato mimo Sonca.« Potrdil je, da leti precej prehitro, da bi ga ujela gravitacija Sonca, zato bo preprosto izstopil »na drugi strani Osončja.« Po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa se bo med svojim letom Zemlji najbolj približal 19. decembra, in sicer na približno 270 milijonov kilometrov.

3I/Atlas
Profimedia
Komet 3I/Atlas, posnet s teleskopom v Čilu.

Več kot komet?

Večina znanstvenikov meni, da 3I/Atlas ni nič drugega kot medzvezdni komet, a to ni ovira, da se ne bi okoli njega spletle številne teorije zarote. Vse skupaj je že poleti sprožil profesor z ameriške univerze Harvard Avi Loeb, teoretični fizik, ki je namignil, da bi lahko nekaj nenavadnih značilnosti kometa kazalo celo na vesoljsko tehnologijo, objekt, ki ni naravnega izvora, oziroma ostanek neke daljne civilizacije iz drugih delov naše galaksije.

Loebu gre sicer v prid, da je priznal, da te svoje hipoteze sam ne nujno zagovarja, je pa po njegovem mnenju vredna analize. Niso pa nad njo navdušeni znanstveniki pri Nasi in tudi drugi pomembnejši astronomi, ki komet opazujejo vse od trenutka, ko so ga prvič zaznali. Že septembra so poudarili, da komet Zemlji ne predstavlja prav nobene grožnje.

»Izgleda kot komet. Obnaša se kot komet. Na vse načine je zelo, zelo podoben kometom, ki jih poznamo. Ima sicer nekaj zanimivih značilnosti, ki se nekoliko razlikujejo od kometov iz našega Osončja, a se obnaša kot komet. Dokazi tako prepričljivo kažejo, da gre za telo naravnega izvora. To je komet,« je takrat dejal Tom Statler, vodilni znanstvenik za manjša nebesna telesa pri Nasi.

3I/Atlas
Profimedia
3I/Atlas skozi oči teleskopa Gemini North v vesoljskem observatoriju na Havajih.

Loeb priznal, da gre najverjetneje za komet

Od zadnjih pojasnil Nase se je Loeb sicer znova oglasil z zapisom na blogu, v katerem je priznal, da najbolj verjetna razlaga ostaja, da gre za komet, da je to »najbolj preprosta hipoteza.« Pojasnil je, da je želel s svojimi prvotnimi navedbami zgolj izzvati razpravo in pod vprašaj postaviti nekatere predpostavke, ne pa postreči s kakršnimi koli trditvami. A to številnih zanesenjakov, ki vesolje radi proučujejo iz svojih naslonjačev in kavčev, ne odvrača od tega, da bi medmrežje preplavili z morjem posnetkov lastnih teorij, ki pod vprašaj postavljajo legitimnost znanstvenih institucij po svetu.

Pri Nasi sicer njegove fizične značilnosti, samo velikost in tudi pot še vedno proučujejo, več pa bo o njem predvidoma znanega v prvem delu decembra, ko se bo znova pojavil pred našimi »očmi,« saj trenutno opazovanje otežuje dejstvo, da se pred teleskopi skriva za Soncem.

E-novice · Novice

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.