Arhiv Štajerskega Tednika

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je čakalna doba na operacijo raka prostate že deset mesecev, na štiri mesece so se čakalne dobe podaljšale v Mariboru in Celju. Hitreje je bolnik z rakom prostate na vrsti v slovenjegraški bolnišnici, v 52 dneh, a tudi tam ne zmorejo sprejeti vseh, ki predolgo čakajo v drugih regijah, navaja časnik.

Fakin je za časnik izrazil pričakovanje, da bodo to uredili v slovenskem zdravstvu, če pa ne, se bodo za zdravljenje teh bolnikov dogovorili z eno od bolnišnic v sosednjih državah. Spomnil je, da ZZZS zdravljenje raka plačujejo prioritetno, ukrepati pa je treba takoj - zlasti v UKC Ljubljana.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec se sicer pogovarjajo o možnosti, da bi sprejeli dodatne bolnike, a so kadrovsko omejeni in bi lahko operirali največ do 20 dodatnih bolnikov z rakom prostate na leto, je za Dnevnik pojasnil direktor bolnišnice Janez Lavre. Opozoril je, da je srž težave pomanjkanje urologov.

Po prepričanju predstojnika mariborskega urološkega oddelka Dejana Bratuša bi morali dolgoročno povečati število specialistov urologov v Sloveniji s sedanjih 60 na vsaj 80, najbolje pa na okoli 100. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti dodatne programe za operacije raka prostate in ob tem ustrezno plačati dodatno delo zaposlenih. V UKC Maribor jim sicer poleg urologov primanjkuje tudi preostalega osebja, tako vsem potrebam po operacijah v rednem delovnem času ne morejo zadostiti.

Po besedah Lavreta bi v Slovenj Gradcu potreboval še tri urologe. V Celju, kjer edini v Sloveniji opravljajo robotske operacije raka prostate, pravijo, da če bodo smeli v prihodnje zaposlene nagraditi za delo zunaj rednega delovnega časa, bi lahko opravili še približno 50 dodatnih robotskih operacij raka prostate, za kar pa bi potrebovali tudi povečanje programa, ki jim ga plača ZZZS.

Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je za Dnevnik napovedal, da bodo v kratkem urologe, predstavnike bolnišnic in zdravstvene blagajne znova povabili na sestanek. Za skupno mizo so sedeli že leta 2014, ko so se ob dolgih čakalnih dobah - ki pa so bile krajše od današnjih - dogovorili o ukrepih za dodatne operacije. "Če bi jih pravočasno udejanjili, ne bi prišlo do današnjih težav. V slovenskem zdravstvu pa ne želi biti ni nihče za nič odgovoren," je za Dnevnik dejal Možina.

 (sta)