Država napoveduje pomoč vinogradnikom po plazovih v Brdih
Ministrica Mateja Čalušić si je v Goriških Brdih ogledala škodo, ki jo je vremenska motnja povzročila v ponedeljek.
Tudi danes so potekali strokovni ogledi posledic prekomernega deževja, ki je v zelo kratkem časovnem intervalu prizadel briško občino v noči na ponedeljek. Zemeljski plazovi so namreč povzročili škodo tudi na kmetijskih zemljiščih in v vinogradih.
Danes so si stanje na terenu ogledali ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić s strokovnimi službami, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar z direktorico KGZ Nova Gorica Jano Čuk in vodjo Svetovalne službe pri KGZ Nova Gorica Vasjo Juretičem ter predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor.
V tem trenutku ocene škode na kmetijskih zemljiščih še ni. Briški deležniki na področju kmetijstva apelirajo na podporo države, da se ne bi opuščala kmetijska dejavnost.
Vremenska motnja je v noči na ponedeljek v Goriških Brdih povzročila veliko težav. Včeraj je bil onemogočen dostop do nekaterih kmetij, vendar so intervencijske službe z veliko truda uspele urediti začasne povezovalne poti.
Ministrica za kmetijstvo Čalušić: "Preučili bomo vse možnosti pomoči"
Po prvih ocenah je škoda nastala tako na infrastrukturi kot na kmetijskih zemljiščih. Na slednjih je škoda vidna s podrtimi vinogradi, nanosi kamenja in vejevja ter plazovi in vsadi.
Ministrica Čalušić je poudarila pomen podpore lokalne skupnosti ter hitro aktivacijo občine, civilne zaščite in vseh ostalih deležnikov.
Ministrica Mateja Čalušić je ob obisku poudarila pomen hitrega in učinkovitega ukrepanja: "Veseli me, da smo se uspeli sestati z vsemi deležniki lokalne skupnosti. Slišali smo prve ocene in si na terenu ogledali nekaj poškodovanih zemljišč. Pomembno je, da bo popis, ki ga bodo pripravile občinske komisije in uprava za zaščito in reševanje, natančen."
"Ko bo pripravljena končna ocena škode, bomo videli, kako lahko na ministrstvu pomagamo. Poleg tega bomo na ministrstvu v prihodnjih dneh pregledali zakonodajo, da ugotovimo, ali lahko lokalni skupnosti še kako drugače pomagamo," je dodala.
Ministrstvo bo organiziralo tudi sestanek z vodstvom Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZGRS), saj je veliko škode nastalo tudi na zemljiščih SKZGRS, ki jih imajo vinogradniki v zakupu. Le ti opozarjajo, da so ta zemljišča, na katerih so predvsem vinogradi, v zadnjih letih temeljito obnovili, številni so vanje vložili precejšnja finančna sredstva.
Vinogradniki: Potrebujemo takojšnjo pomoč
Vinogradniki izražajo zaskrbljenost zaradi plazov na zemljiščih, ki jih lastniško upravlja država, saj so prizadeli vinograde, v katere so že veliko vlagali.
Plazovi po navedbah vinogradnikov niso posledica njihove nepravilne obnove, ampak izjemnih padavin v kratkem času. Ob te opozarjajo, da država mora strokovno sanirati poškodovana zemljišča, saj se bodo sicer kmalu pojavile težave pri obdelavi parcel in varstvu rastlin, vključno s širjenjem trsne rumenice. Brez državne pomoči bi lahko prišlo do opuščanja vinogradov na najboljših legah, kljub trdoživosti in predanosti vinogradnikov.
Škoda lahko nastane še v prihodnjih dneh, saj je napovedano novo deževje, ki lahko bistveno poslabša razmere na že tako močno razmočenem območju Goriških brd.
S sanacijo se mudi. "Sedaj smo sicer v t.i. mrtvi sezoni, vendar se bodo dela v vinogradih začela že kmalu. Naslednja sezona je zagotovo že izgubljena, koliko jih še bo, pa bo odvisno od odločitve in hitrosti sanacije," je povedala briška podžupanja in vodja občinske komisije za kmetijstvo Tea Jerina.
"Vodim občinsko Komisijo za kmetijske dejavnosti in moram reči, da je to moj prvi tak žalosten dogodek. Šokirani smo nad obsegom naravne nesreče. Brici pravijo, da tolikšnega dežja ne pomnijo že desetletja in več. Zahvaljujemo se ministrici za kmetijstvo, da se je odzvala in si na terenu ogledala škodo, ki je nastala ob tej naravni nesreči. Naša naloga je, da res hitro ukrepamo, kar smo tudi dorekli na jutranjem sestanku z ministrico. Ta optimizem mora obstajati in zadeve se morajo hitro rešiti," je poudarila.
Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja je ocenil, da je prizadetih okoli deset odstotkov vseh vinogradov, ki jih obdelujejo vinogradniki kooperanti vinske kleti. Boji se, da se bodo vinogradniki, ki bi morali v sanacijo vložiti preveč, lahko celo odločali o opustitvi vinogradov. "In lahko se zgodi, da bomo imeli čez nekaj let namesto vinogradov zaraščene predele, na katere pogled ne bo ravno najlepši," je sklenil Peršolja.
Mavsar: "Razmere so zelo zaskrbljujoče"
"Razmere so zelo zaskrbljujoče. Številna območja vinogradov, tako ravninska kot tudi na višje ležečih predelih, so v takšnem stanju, ko so pri njihovi sanaciji potrebni celoviti pristopi. Lahko rečem, da bo Kmetijsko gozdarska zbornica v okviru svojih služb nudila takojšnjo, tako strokovno kot administrativno, pomoč pri svetovanju, kako pristopiti k obnovi takšnih površin," je vtise po ogledu terena strnil Mavsar.
Napovedal je, da se bodo povezali tudi z ostalimi inštitucijami, ki se še dodatno ukvarjajo z geodetskimi področji. "Pomagali bomo tudi kar zadeva popis škod. Vsi prizadeti vinogradniki in vinogradnice se tokrat v tem primeru lahko obrnejo na izpostave kmetijsko svetovalne službe, ki jim bodo nudile tako administrativno kot strokovno pomoč."
Briško sadjarstvo ni bilo močno prizadeto
Stanje na sadjarskih površinah je predstavil predsednik društva Združenja sadjarjev Brda Radovan Jelina. "Briško sadjarstvo v tej naravni katastrofi k sreči ni bilo toliko prizadeto. V ravninskem delu je nekaj prizadetih dreves hrušk in češenj. Ta drevesa imajo globoke korenine in so obstala. Kljub temu vidimo, da je teh naravnih nesreč z leta v leto več. Mladi se bodo, upoštevajoč te situacije, zelo težko odločali, da bodo nadaljevali sadjarsko tradicijo na kmetijah," je povedal.
"Apeliram na državo, da najde en način, da sadjarstvo bolj stimulira. Sadjarstvo v Brdih je namreč v zatonu, oskrba s sadjem v Sloveniji je vedno manjša. Zato je potrebno ukrepati na področju samooskrbe. Upam, da bo teh ujm v prihodnje manj, čeprav trendi kažejo nasprotno," je dodal Jelina.
Škoda po prvi oceni pri oljkah relativno majhna
Božidar Slivnjak iz Društva oljkarjev Brda pa je pojasnil, da je pridobivanje podatkov o škodi na oljčnikih še v teku: "Prvi podatki kažejo, da so bile oljke izven tega področja, kjer so bile poškodbe najmočnejše."
"Ocenjujemo, da je bila škoda pri oljkah relativno majhna. Gre pa poudariti, da se je oljkarstvo v Brdih rodilo 1980. leta in je ta naravna nesreča po 40 letih razvoja kar krepek udarec, ki lahko prinese podobne rezultate, kot so napovedovali predhodni sogovorniki. Ne želimo si, da bi se po 40. letih, ko se je oljkarstvo ravno zagnalo, to področje ponovno ustavilo. Tudi mi pričakujemo, da bi z ukrepi pomagali majhnim oljkarjem, da bi obdržali dejavnost in bi se briško oljkarstvo razvijalo še naprej," je pojasnil.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
