Voda iz lokalnega vodovoda na Velikem Slatniku je po zadnjih analizah, ki so jih pred kratkim opravili na novomeškem Zavodu za zdravstveno varstvo, zaradi prisotnosti fekalnih in koliformnih bakterij zdravstveno neustrezna in je neprimerna za pitje.

Kakovost vode pa se ni poslabšala čez noč, ampak je slaba že dalj časa. Na mestni občini pritrjujejo, da je zdravstvena inšpekcija zaradi neustrezne kvalitete pitne vode občini izdala odločbo, po kateri mora največji lokalni vodovod v občini sanirati.

Nevarnost črevesno nalezljivih obolenj ne grozi le približno 100 prebivalcem vasi in zaselkov, ki se oskrbujejo s to vodo, ampak je zaradi oporečne vode posredno ogroženo tudi zdravje drugih ljudi.

“Otroci iz teh naselij hodijo v šole, vrtce in ogrožajo tudi otroke iz drugih območij. Prav tako odrasli, sploh če delajo pri pripravi hrane,” opozarja direktor zavoda Dušan Harlander.

V vodi so odkrili tudi indikatorje fekalnega onesnaženja. “Če so v vodi te bakterije, so v njej lahko tudi druge bakterije in drugi mikroorganizmi, paraziti, virusi, ki so škodljivi za zdravje ljudi. V vodi so bile odkrite tudi bakterije Escerichia coli, ki tudi same povzročajo težave pri ljudeh,” pojasnjuje.

Z mestne občine Novo mesto, ki je uradni upravljalec vodovoda, so uporabnike obvestili, da je vodo pred uporabo treba obvezno prekuhavati. Dezinfekcija vode s prekuhavanjem naj bi bila varna metoda.

Z vodovodom sicer upravlja vaški odbor. Kot ugotavlja Harlander, je voda iz lokalnih vodovodov praviloma zdravstveno neustrezna in slabše kakovosti kot voda iz vodovodov, s katerimi upravljajo profesionalne organizacije, pri nas v glavnem komunalna podjetja.

“Vaškim odborom kot tudi občinam priporočamo, da bi te vodovode predali v upravljanje strokovnim institucijam, ki imajo drugačen pristop in odgovornost. Odgovornost je pravzaprav za vse enaka, a ko gre za komunalno podjetje in je voda neprimerna, so pritiski močnejši. Težava je v tem, da ko komunalno podjetje prevzame vodo v upravljanje, dobi ta ceno. To je za posamezne vasi nesprejemljivo, ker je bila voda desetletja zastonj,” ugotavlja Harlander in dodaja, da je pitna voda kljub temu pri nas praktično zastonj.

Na območju upravnih enot Trebnje, Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Krško je po podatkih zavoda še blizu sto vaških vodovodov, ki so zdravstveno neustrezni. Analize zavoda kažejo, da je voda povsod oporečna in da takšna vodooskrba ni varna. Ureditev primernejše vodooskrbe na Velikem Slatniku je sicer že nekaj let v načrtih obnov in investicij, tudi za letos, ko naj bi vodovod le sanirali.

Kot pravi Jože Kobe, vodja oddelka za krajevne skupnosti in komunalne zadeve pri mestni občini Novo mesto, je v proračunu občine in poslovnem načrtu Komunale Novo mesto za letos predvidenih 250 tisoč evrov za 1. fazo sanacije tega vodovoda, v kateri je predvidena navezava obstoječega vodohrana na Križah na javni vodovodni sistem Hrušica oziroma zaselek Hribi.

“Projekt je v pripravi in se bo začel izvajati že letos. Tako bodo v jeseni oziroma proti koncu leta občani na območju Velikega Slatnika lahko uporabljali neoporečno pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja,” zagotavlja.