Ena najbolj agresivnih oblik raka pljuč: Ti simptomi so lahko opozorilo
Drobnocelični rak pljuč hitro raste in se lahko zgodaj razširi. Preverite, kateri simptomi so lahko opozorilni in kdo ima največje tveganje.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pljučni rak ni ena sama bolezen. Ena njegovih manj pogostih oblik je drobnocelični rak pljuč, ki predstavlja približno 15 odstotkov pljučnih rakov. Posebnost te bolezni je, da praviloma raste hitreje in se lahko prej razširi v druge dele telesa. Zato je pomembno poznati znake, ob katerih je smiseln obisk zdravnika.
Drobnocelični rak pljuč je ime dobil po videzu rakavih celic pod mikroskopom. Te so manjše od celic, značilnih za precej pogostejši nedrobnocelični rak pljuč.
Toda velikost celic ni najpomembnejša razlika. Drobnocelični rak se običajno obnaša bolj agresivno: hitro raste in ima večjo nagnjenost k zgodnjemu širjenju po telesu. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za raka (NCI) ima ob postavitvi diagnoze približno 30 odstotkov bolnikov bolezen še omejeno na eno stran prsnega koša oziroma bližnje bezgavke. Pri drugih je bolezen že bolj razširjena.
Kašelj je eden najpogostejših znakov
Majhen tumor sprva ne povzroča nujno izrazitih težav. Simptomi lahko postanejo opaznejši, ko tumor raste, pritiska na okoliške strukture ali se bolezen začne širiti.
Med pogostejšimi opozorilnimi znaki sta kašelj, ki ne mine ali se sčasoma slabša, in težko dihanje. Pojavijo se lahko tudi piskanje pri dihanju, bolečina oziroma neprijeten občutek v prsnem košu ter hripavost.
Pozorni bodite tudi na:
- kri v izpljunku,
- težave pri požiranju,
- izgubo apetita,
- nepojasnjeno hujšanje,
- nenavadno oziroma izrazito utrujenost.
Noben od teh simptomov sam po sebi ne pomeni, da imate raka. Kašelj, zadihanost in utrujenost imajo številne druge, veliko pogostejše vzroke. Vseeno pa dolgotrajnih ali slabšajočih se težav ni dobro ignorirati.
Posebej pomemben znak je izkašljevanje krvi, zaradi katerega je potreben zdravniški pregled.
Včasih se pojavijo tudi manj pričakovani simptomi
Tumor lahko zaradi svojega položaja povzroča tudi težave, ki jih na prvi pogled morda ne bi povezali s pljuči.
Če na primer pritisne na požiralnik, se lahko pojavijo težave pri požiranju. Pritisk na živce, povezane z grlom, lahko povzroči hripavost. Če tumor ovira pretok krvi skozi zgornjo votlo veno, se lahko pojavijo otekanje obraza in vratu ter izrazitejše vene na vratu in zgornjem delu prsnega koša.
Ker se drobnocelični rak pljuč lahko zgodaj razširi tudi v druge organe, so lahko težave povezane tudi z metastazami. Med pogostejšimi mesti širjenja so možgani, jetra, kosti, bezgavke in nadledvične žleze.
Takrat so simptomi odvisni od tega, kateri del telesa je prizadet. Metastaze v možganih lahko denimo povzročijo nevrološke težave ali spremembe vedenja, prizadetost kosti pa bolečine.
Kajenje je daleč najpomembnejši dejavnik tveganja
Drobnocelični rak pljuč je močno povezan s kajenjem. Stroka ga navaja kot glavni dejavnik tveganja za razvoj te bolezni. To ne pomeni, da za njim nikoli ne zboli nekdo, ki ne kadi, vendar je bolezen veliko pogostejša pri kadilcih oziroma ljudeh, ki so kadili v preteklosti.
Tveganje za pljučnega raka lahko povečujejo tudi nekateri drugi dejavniki, med njimi izpostavljenost radonu, azbestu in nekaterim drugim rakotvornim snovem.
Zakaj se zdravi drugače od drugih oblik pljučnega raka?
Drobnocelični rak pljuč ima nekoliko nenavadno lastnost. Čeprav je agresiven in se hitro širi, je lahko hkrati bolj občutljiv na kemoterapijo in obsevanje kot druge vrste pljučnega raka.
Zdravniki bolezen pogosto razdelijo v dve veliki skupini. Pri omejenem stadiju je rak še na eni strani prsnega koša in v območju, ki ga je mogoče zajeti v načrt obsevanja. Pri razširjenem stadiju se je bolezen razširila širše.
Pri omejeni bolezni zdravljenje pogosto vključuje kombinacijo kemoterapije in obsevanja prsnega koša. Pri določenih bolnikih se po kemoradioterapiji uporablja tudi imunoterapija. Pri razširjeni bolezni je lahko zdravljenje kombinacija kemoterapije in imunoterapije.
Operacija je v primerjavi z nekaterimi drugimi oblikami pljučnega raka precej redkejša. Eden od razlogov je prav hitro širjenje bolezni, ob diagnozi je rak pogosto že zunaj območja, ki bi ga bilo mogoče preprosto odstraniti z operacijo.
Kako zdravniki ugotovijo, za katero vrsto raka gre?
Samo na podlagi simptomov ni mogoče ugotoviti, ali gre za drobnocelični ali katero drugo obliko pljučnega raka.
Ob sumu na bolezen zdravnik glede na okoliščine izbere ustrezne preiskave. Med njimi so lahko rentgensko slikanje, CT, PET-CT, bronhoskopija in druge preiskave. Za dokončno določitev vrste raka je praviloma potreben pregled vzorca celic oziroma tkiva pod mikroskopom.
Nato je treba ugotoviti tudi, kako razširjena je bolezen, saj je od stadija v veliki meri odvisna izbira zdravljenja.
Kdaj simptomov ne odlašajte
Vztrajen kašelj še zdaleč ne pomeni nujno pljučnega raka. Enako velja za hripavost, utrujenost ali zadihanost. Pomembno pa je, da sprememb, ki trajajo, se slabšajo ali zanje ni jasnega razloga, ne pripišemo avtomatično starosti, kajenju ali slabi telesni pripravljenosti.
Še posebej pozorni naj bodo sedanji in nekdanji kadilci.
Če se pojavi kri v izpljunku, dolgotrajen ali vse hujši kašelj, vztrajna zadihanost, nepojasnjeno hujšanje ali druge nove in trajajoče težave, je smiseln pregled pri zdravniku. Zgodnejše odkrivanje je pomembno pri vseh rakavih boleznih, pri hitro rastoči bolezni, kot je drobnocelični rak pljuč, pa še toliko bolj.
