Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V četrtek, 8. septembra 2011, ob 18. uri, je bilo slavnostno odprtje Marijine romarske poti in obnovljene Lurške jame v Zagorju (pri Lesičnem). Po maši v cerkvi Zagorske matere božje se je slavnostnega odprtja udeležilo okoli 300 ljudi. Domačini, župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman, predsednik KS Zagorje Daniel Zalokar so pohvalili obnovljeno Lurško jamo, ki je postala pomembna točka Marijine romarske poti ter prireditveni prostor krajanov. Odprtje je blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.

Odprtja so se udeležili tudi projektni partnerji iz Hrvaške: načelnik občine Marija Bistrica Stjepan Muhek, rektor svetišča v Mariji Bistrici Zlatko Koren in direktorica Turističke zajednice Marija Bistrica Vesna Habazin ter iz Avstrije: predstavnik Nadškofije Graz Gerhard Hofbauer.

Lurška jama leži približno 250 m južno od Marijine cerkve v Zagorju, v gozdu ob vznožju naravnega skalnega previsa. Jama je spodmol v peščenjaku miocenske starosti, pod spodmolom je oltar iz peščenjaka in lehnjaka s kipcem Lurške Marije. Ob oltarju je vodni izvir, ki je bil verjetno poznan in obiskovan že v preteklosti. Romarji, ki so hodili skozi jamo, so verjeli, da je v potočku, ki teče tu skozi, zelo koristna in zdravilna voda za oči. Po intenzivnem obiskovanju cerkve sv. Marije pred drugo svetovno vojno in tudi po njej je bila jama z oltarjem zapuščena in oltar zanemarjen. Po strmi drči na robu spodmola so odlagali smeti, vendar so pred nekaj leti jamo očistili. V okviru projekta je bila jama letos v celoti obnovljena.

V Kozjanskem parku, v mesecu septembru, zaključujemo dveletni projekt Marijina romarska pot v okviru Čezmejnega programa IPA Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013. V okviru projekta smo skupaj s projektnimi partnerji iz Slovenije in Hrvaške (Zavod RISO, Zavod za razvoj in izboljšanje infrastrukture ter socialnega okolja, Razvojna agencija Kozjansko, Turistična skupnost občine Marija Bistrica, Turistična skupnost Severno Zagorje, Turistična skupnost Krapinsko-zagorske županije, Turistična skupnost Krapine, Javna ustanova „Park prirode Medvednica“, Mesto Sv. Ivan Zelina), vzpostavili 800 km dolgo pot, ki povezuje Marijina romarska središča v Sloveniji in na Hrvaškem. Svete gore nad Bistrico ob Sotli, Stare gore nad Podsredo, Zagorje pri Lesičnem, kot najpomembnejša romarska središča v parku, ter ostala Marijina svetišča so postali pomemben del mednarodne kulturne Marijine romarske poti, ki poteka iz Čenstohove na Poljskem, preko Levoča na Slovaškem, Mariazella v Avstriji, preko Slovenije do Marije Bistrice na Hrvaškem.

Pot v Sloveniji povezuje 30 Marijinih cerkva, od katerih so številne romarske.

V Sloveniji imamo dve smeri Marijine romarske poti, ki vodita iz Mariazella v Avstriji in naprej na Hrvaško proti Mariji Bistrici.

Zahodna smer se začne na avstrijsko-slovenski meji v Tratah in poteka mimo Marijinih cerkva v Zgornji Velki, Jareninskem Dolu, Gorci pri Malečniku, Vurberku, Podlehniku, Ptujski Gori vse do vznožja Donačke gore, kjer se nadaljuje naprej proti Hrvaški v treh krakih.

Prvi, najdaljši krak poteka mimo Marijinih cerkva na Ložnem, Ljubični, v Sladki Gori, Šmarju pri Jelšah, Završah pri Grobelnem, Botričnici, Kalobju, Dobju pri Planini, Zagorju, Kozjem, Podsredi in na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli.

Drugi krak poteka ob meji s Hrvaško mimo Marijinih cerkva v Tržišču pri Rogaški Slatini, Slakah pri Podčetrtku in Olimju.

Oba kraka se združita v Bistrici ob Sotli, od koder se pot nadaljuje na Hrvaško proti Mariji Bistrici.

Tretji, najkrajši krak teče mimo Marijine cerkve v Brezju nad Žetalami do slovensko-hrvaške meje v Gruškovju ali naprej v Zgornjem Leskovcu.Tudi tukaj nadaljujemo pot do Marije Bistrice na Hrvaškem.

Vzhodna smer Marijine romarske poti se začne na avstrijsko-slovenski meji v Gornji Radgoni in poteka vse do slovensko-hrvaške meje v Zavrču oziroma se nadaljuje do mejnega prehoda v Zgornjemu Leskovcu. Pot vodi mimo Marijinih cerkva v Negovi, Polenšaku in Zavrču ter se nadaljuje naprej po Hrvaški vse do Marije Bistrice.

Pot smo strasirali in označili kot pešpot, opremili z informacijskimi in označevalnimi tablami ter oskrbeli s številnimi počivališči. Izdali smo vrsto promocijskega gradiva: multivizijo, romarski vodnik, zloženko, zemljevide, romarsko knjižico ter vzpostavili internetno stran.

Na Marijini romarski poti je 45 kontrolnih točk, kjer je mogoče dobiti žig poti, ki se zbirajo v romarski knjižici.