Pixabay

##IMAGE-3044826##

Več kot polovica prebivalcev Slovenije se ne namerava cepiti, ko bo cepivo na voljo. Namera cepljenja pa narašča s starostjo, oceno lastne ogroženosti in z bližino izkušnje z okužbo, so povzetki raziskave, ki jo je opravil Valicon.

Po tem, ko je prejšnji teden v medijih odmevala novica o najdbi izjemno učinkovitega cepiva proti koronavirusu, so pri Valiconi preverjali, kako verjetno se bodo prebivalci Slovenije cepili proti koronavirusu, ko bo to cepivo dostopno tudi v Sloveniji. Dobra četrtina oz. 26 odstotkov jih pravi, da se zagotovo ne bodo cepili, še skoraj tretjina oz. 31 odstotkov je takšnih, da se najverjetneje ne bodo cepili – skupaj torej več kot polovica prebivalcev napoveduje, da se verjetno ne bodo cepili oz. 57 odstotkov vprašanih. Na drugi strani le ena šestina pravi, da se bodo zagotovo cepili, dobra četrtina pa, da bolj verjetno. Razmerje v nameri cepljenja je torej 43 odstotkov proti 57 odstotkov v smeri »ne cepljenju«.

Najpogostejši razlogi za cepljenje

Najpogostejši razlogi za namero cepljenja so vezani na odgovornost in skrb do drugih. Anketiranci, ki bi se odločili za cepljenje, najpogosteje namreč izbirajo odgovor, da se jim zdi to odgovorno do drugih – takšnih je kar 50 odstotkov, oziroma si želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe – 45 odstotkov. Slaba tretjina navaja, da imajo v gospodinjstvu družinske člane, ki sodijo v rizično skupino in jih ne želijo okužiti – takšnih odgovorov je 32 odstotkov, dobra četrtina vprašanih je kot razlog navedla tudi, da ne želijo preobremenjevati zdravstvenega sistema v primeru močnejše okužbe oziroma, ker je to priporočilo medinske stroke – tako je odgovorilo 26 odstotkov vprašanih. Anketiranci so sicer lahko izbrali več odgovorov, v povprečju so navedli dva razloga in pol.

Namera cepljenja tudi pričakovano narašča s starostjo, višja je med tistimi, ki menijo, da sodijo v rizično skupino za težji potek bolezni, ter med tistimi, ki imajo izkušnjo z okužbo v svojem najožjem socialnem in fizičnem okolju. Nekoliko presenetljivo pa je namera cepljenja nižja med tistimi, ki sicer doživljajo trenutno situacijo zelo negativno, celo brezupno, kritično, na trenutke kaotično. Namera cepljenja je tako višja od 50 odstotkov samo med tistimi z občutkom zdravstvene ogroženosti in starimi nad 60 let.

Najpogostejši razlogi proti cepljenju

Najpogostejši razlog proti cepljenju je nezaupanje v cepivo. Takšnih je kar 61 odstotkov vprašanih, ob tem pa menijo, da bi moralo miniti dlje časa, da bi se cepivo izkazalo za varno. 41 odstotkov vprašanih se boji stranskih učinkov. Slaba tretjina oz. 30 odstotkov jih kot razlog navaja mutacije virusa in s tem povezano neučinkovitost cepiva, slaba četrtina, da ne sodijo v rizično skupino - takšnih je 24 odstotkov anketiranih, podobno visok delež je prepričanih, da cepljenja na splošno niso varna – tako meni 23 odstotkov vprašanih. Tudi tu so anketiranci lahko izbrali več odgovorov, v povprečju pa navedli tri razloge.

Kot pravijo pri Valiconu, moramo rezultate izražene namere cepljenja razumeti v dveh kontekstih. Prvi je nadaljnje širjenje virusa med populacijo. Več kot bo okužb, manj bo prebivalcev, ki ne poznajo nikogar z okužbo, večja bo namera za cepljenje. Po drugi strani je med tistimi, ki so bili, bodisi potrjeno okuženi, bodisi menijo, da so bili okuženi, namera cepljenja bistveno nižja. Glede na eno in drugo, bi morala namera cepljenja s širjenjem okužb v prihodnjih tednih zmerno naraščati, saj bo rast seznanjenosti z nekom, ki je okužen, večja od števila dejanskih okužb. Drugi kontekst je povezan s širjenjem informacij o virusu in cepivu zanj. Če bi želeli doseči, da se precepi ustrezno visok delež populacije, nam tabeli razlogov za in proti cepljenju ponujata pravo smer argumentacije in komunikacije.

Na pozitivni strani argumentacije je to zagotovo apeliranje na skrb za svoje bližnje in solidarnost do drugih ogroženih skupin ter podpora zdravstvenemu sistemu, v katerega ima večina prebivalcev še vedno visoko stopnjo zaupanja.

Na strani zavračanja je glavna ovira strah, ki botruje večjemu delu odklonilnega stališča do cepljenja. Več kot bo informacij o učinkovitosti in varnosti cepiva, bolj verjetno se bodo nekateri med tistimi, ki danes cepljenju niso naklonjeni, premislili. Glavna ovira bo v tem primeru širjenje nepreverjenih ali celo lažnih informacij, ki jih, sodeč po rezultatih, ne bo manjkalo. Če drži podatek, da je cilj vsaj 60-odstotna precepljenost, potem čaka komunikacijske upravljalce epidemije še kar nekaj dela. Pot od 43 odstotkov do 60 odstotkov je daljša kot se zdi na prvi pogled in zaupanje v strokovne in politične avtoritete bo seveda tudi v tem primeru ključnega pomena,« je rezultate komentiral Andraž Zorko iz Valicona.

Vir: Raziskava #Novanormalnost,13.–15. november 2020, n=527