M. L., arhiv DL

##IMAGE-3631675##

Začel je veljati pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki na novo ureja pogoje, organizacijo in način dela nujne pomoči. Pravilnik na novo predvideva satelitske urgentne centre, katerih mreža še ni popolnoma jasna, medtem ko ne posega na področje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Dežurne ambulante bodo do nadaljnjega delovale nespremenjeno.

Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog pravilnika o nujni medicinski pomoči, potem ko so po državi zrasli novi regionalni urgentni centri, ki so bili zgrajeni iz evropskih sredstev. Novi urgentni centri že delujejo v Brežicah in Murski Soboti, prihodnji teden se odpira urgentni center v Mariboru, do konca leta pa bodo začeli delovati še na Jesenicah, v Novi Gorici, Celju, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Izoli in Novem mestu.

Pravilnik o nujni medicinski pomoči predvideva tudi satelitske urgentne centre. To so pomanjšani urgentni centri, ki imajo stalno prisotno osebje, triažo, osnovno opremo in zdravila za oskrbo kritično bolnih. A je predlagana mreža satelitskih urgentnih centrov naletela na veliko razburjenje v krajih, kjer satelit ni bil predviden. Zaradi tega so v nekaterih krajih tudi zbirali podpise pod peticije.

Zato se je ministrstvo odločilo, da bodo v začetni fazi vzpostavljeni nekateri pilotni projekti satelitskih urgentnih centrov, predvsem tam, kjer bodo podatki dispečerskih centrov potrdili smotrnost postavitve satelitskega centra. V prehodnem obdobju bodo tako enote, ki bodo želele postati satelitski center, podale vloge za pristop k pilotnemu projektu.

Prav tako je veliko razburjenja v javnosti sprožila napoved ministrstva, da se bodo z vzpostavitvijo urgentnih centrov in satelitskih urgentnih centrov počasi ukinjale dežurne ambulante po zdravstvenih domovih. V lokalnih skupnostih so opozarjali, da bi se dostop prebivalstva zlasti na ruralnih območjih ter geografsko težje dostopnejših območjih do zdravstvene oskrbe bistveno poslabšal.

Ministrstvo je pripombam ugodilo, zato s pravilnikom ne posega na področje neprekinjenega zdravstvenega varstva, do nadaljnjega bodo dežurne ambulante na obstoječih lokacijah delovale tako, kot so do sedaj.

Dvignjene obrvi je v javnosti povzročil tudi predlog, da bi bil dostopni čas mobilne enote nujne medicinske pomoči za urbano okolje krajši kot za ruralno. Zato je v pravilniku določeno, da povprečni dostopni čas mobilne enote nujne medicinske pomoči ne sme presegati 15 minut. Ločitve na urbano in ruralno okolje torej v pravilniku ni. Nespremenjeni pa v pravilniku ostajajo dispečerska služba, triaža in prvi posredovalci.

Tako bodo v začetku prihodnjega leta začeli delovati dispečerski centri (poleg že obstoječega na Obali tudi v Ljubljani in Mariboru). Ti bodo objektivno beležili vse klice, hitrosti izvozov in prihodov do bolnikov, težavnost posredovanj, itd.

Na osnovi podatkov in kriterijev, ki so zapisani v pravilniku za vzpostavitev satelitskega urgentnega centra, se bodo postopoma uvajali predvideni satelitski centri po Sloveniji. V pravilniku je tako tudi predvidena evalvacija in morebitna revizija mreže vsaki dve leti.

Vsi urgentni centri bodo glede na pravilnik morali slediti enotni triaži, kar pomeni, da bodo bolniki obravnavani glede na stopnjo ogroženosti. V urgentnem centru oziroma satelitskem urgentnem centru bo vedno prisotna oseba, ki bo zagotavljala prednostno obravnavo življenjsko ogrožajočih stanj.

Pravilnik ohranja prve posredovalce, ki se organizirajo na željo in potrebe lokalne skupnosti na popolnoma prostovoljni bazi. Pravilnik določa samo potrebna znanja in veščine, ki jih mora znati prvi posredovalec. Prvi posredovalci so osebe, ki zagotavljajo najhitrejše začetne oskrbe v primerih srčnih zastojev, nezavesti, dušenja s tujkom, itd.

S pravilnikom se ureja tudi enotno ureditev zdravstvenega varstva na prireditvah. Tako so določeni ključni kriteriji za razvrščanje tipa prireditve, glede na velikost prireditve, ogroženosti z vidika zdravja in potreb po vrsti zdravstvene ekipe.