Arhiv Štajerskega Tednika

Hormonski motilci pa so že pokazali, kako resne posledice imajo. To so snovi, ki posnemajo, krepijo ali blokirajo delovanje hormonov in s tem močno in kvarno vplivajo na organizem. Povezali so jih že z motnjami v razvoju zarodkov, otrok in mladostnikov, z debelostjo, sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja ter motnjami, kot je ADHD. Zelo škodljivo pa vplivajo tudi na reproduktivni sistem. Sumijo, da je tudi zaradi njih v zadnjih desetletjih pri nas vse manj avtohtonih rib, žab in pupkov. Razvpit je primer angleške reke Temze, kjer so pri samcih potočnih postrvi, ki so živeli blizu iztokov čistilnih naprav, odkrili hkrati testise in jajčnike, ribja populacija pa je močno upadla.

Ne samo neplodnost, povzročajo tudi rak ščitnice, dojk, prostate …

Krivca sta predvsem etinilestradiol, pa tudi estradiol. Estradiol je ženski spolni hormon, ki ga imajo ženske v rodni dobi in ki z urinom pride v kanalizacijo in širše okolje. Etinilestradiol pa je učinkovina v kontracepcijskih tabletah. Ti dve spojini sta tako učinkoviti, da škodujeta že v izjemno majhnih koncentracijah, tako majhnih, da jih večina evropskih laboratorijev težko sploh točno izmeri.

Hormonski motilci so velika grožnja za plodnost tudi pri ljudeh. Znanstveniki namreč predvidevajo, da je neplodnosti vse več ravno zaradi njih. Še bolj kot ženskam škodijo moškim. Povzročajo nenormalen razvoj spolnih organov že pred rojstvom, vplivajo pa tudi na število zdravih in aktivnih semenčic. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je Slovenija po številu rojstev s pomočjo umetne oploditve v samem vrhu Evrope.

Hormonske motilce so povezali tudi z različnimi oblikami raka, med drugim rakom ščitnice, na dojki in rakom prostate. Raki torej, za katerimi Slovenci pogosto zbolevamo.

Odstranjevanje le 27-odstotno učinkovito

Študija je ugotovila, da so v Sloveniji poglavitna onesnaževala naravni hormoni estradiol, estron in estriol, plastifikatorji bisfenoli  in hormoni, ki se uporabljajo v kontracepciji – etinilestradiol, noretindron in drugi. Kemijskih motilcev endokrinega sistema je v odpadnih vodah največ seveda tam, kjer živi največ ljudi. Skrb vzbujajoče je, da je odstranjevanje le 27-odstotno učinkovito. Preostalo spuščamo nazaj v naravo. Onesnaženost z njimi je v različnih vodah zelo različna.

Največje koncentracije kemijskih hormonskih motilcev so v manjših potokih, v katere se izlivajo odpadne vode iz manjših komunalnih čistilnih naprav ali pretočnih greznic.

Tina Nika Snoj

Preberite več v Štajerskem Tedniku