Kirurg je deklico zavrnil z besedami: "Ne bom popravljal za drugimi"
Zgodba naše bralke je sprožila vprašanje, ki si ga marsikdo ni znal niti postaviti: kdaj nas zdravnik sploh sme zavrniti?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Oktobra lani so deklici operirali vraščen noht v eni od slovenskih bolnišnic, ki so jo izbrali preprosto zato, ker je bila čakalna doba tam najkrajša. Po petih mesecih se je težava ponovila, tokrat s hudim vnetjem na prstu.
Ker je bila družina ravno na potovanju, so jo oskrbeli v najbližji zdravstveni ustanovi in napotili naprej k zdravnici ter v bolnišnico, kjer so opravili prvotni poseg. Zdravnica je ocenila stanje kot nujno in izdala napotnico z oznako nujno, kar po zakonu pomeni obravnavo v 24 urah.
Odpeljali so jo na urgenco v bližnji bolnišnici. Ko je prišel kirurg, je deklico zavrnil. Razlog? Poseg so prej opravljali drugje in on "ne bo popravljal za drugimi." Mama je poklicala v prvotno bolnišnico. Sprejeli so jih brez težav in bili sami presenečeni, da jih drugje niso.
Kaj pa pravi naš zakon?
Po 6. členu zakona ima pacient »pravico do nujne medicinske pomoči, ki je ni mogoče kakor koli pogojevati, še zlasti ne s plačilom ali napotnico.« Torej ne s plačilom, ne z napotnico in zagotovo ne z razlogom, kje so bili predhodni posegi opravljeni.
Kaj pa, ko zdravnik vseeno zavrne? Po 10. členu zakona lahko zdravnik pacienta zavrne le pod zelo določenimi pogoji in le takrat, kadar ne gre za nujno medicinsko pomoč.
Zakon natančno določa: »Zdravnik in izvajalec zdravstvenih storitev, ki ga je pacient izbral, lahko pod pogojem, da ne gre za nujno medicinsko pomoč, pacientovo izbiro zavrne le v posebej utemeljenih primerih, ko bi bilo zdravljenje predvidoma manj uspešno oziroma nemogoče ali kadar tako določa zakon.
Pacientu mora predlagati izbiro drugega zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev ter razloge za zavrnitev pojasniti v pisni obliki v osmih dneh od izražene pacientove izbire.«
Nič od tega v primeru deklice ni bilo storjeno. Kirurg jo je zavrnil ustno, brez pisne obrazložitve in brez predloga alternative. Vse to, kljub nujni napotnici.
Za otroke zakon določa še dodatno zaščito. Kot smo že pisali na Svet24, so otroci v zdravstvenem sistemu posebej zaščitena skupina. Njihove pravice temeljijo tudi na mednarodnih dokumentih, kot sta Magna charta o pravicah otrok v bolnišnici in Konvencija o otrokovih pravicah.
Več o tem lahko preberete tukaj: Ali poznate svoje pravice pri zdravniku? Večina jih ne
Kdaj vas na urgenci sploh sprejmejo?
Urgenca je namenjena nujnim primerom, a to še ne pomeni, da vas bodo zavrnili, če ste v dvomu o nujnosti svojega zdravstvenega stanja. Ob prihodu vaše stanje oceni triažna medicinska sestra, ki vas razvrsti v eno od petih triažnih kategorij, pojasnjuje portal ČakalneDobe.si.
Kategorije so barvno označene: modra pomeni nenujne primere, zelena standardne, rumena nujne, oranžna zelo nujne in rdeča tiste, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje za ohranitev življenjskih funkcij.
Urgenca je primerna za: nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja, poškodbe, ki zahtevajo specialistično obravnavo, kirurško oskrbo ran, zastrupitve in nove motnje srčnega ritma. Hudo vnetje z nujno napotnico, kot je primeru naše bralke, zagotovo spada med primere, ki zahtevajo obravnavo.
Ali kdaj zaračunajo?
Nujnih storitev ni treba plačati. Kot samoplačniške so smatrane tiste zdravstvene storitve, ki niso nujne. Na urgenci ne morete dobiti napotnic za naročene preglede, receptov za redno terapijo ali zdravniških potrdil. To vse izdaja zgolj vaš osebni zdravnik, pojasnjujejo na ČakalneDobe.si.
Pred vsakim morebitnim samoplačniškim pregledom vas mora zdravstveno osebje o tem obvestiti in vam predložiti obrazec v podpis. Če vas ob nenujnem obisku nihče ne opozori na plačilo, pa ga kljub temu zaračunajo, se lahko pritožite pri zastopniku pacientovih pravic. Če ste v dvomu, ali je vaše stanje nujno ali ne, pokličite urgenco ali kar 112. Zdravstveno osebje vam bo povedalo, kako postopati.
Kaj storiti, če vas zavrnejo?
V primeru, da menite, da so bile kršene vaše pravice, imate pravico do pritožbe. V vsakem zdravstvenem zavodu je pristojna oseba za obravnavo kršitev pacientovih pravic. Zahtevo lahko vložite pisno ali ustno v 15 dneh od kršitve.
Brezplačno vam pomagajo tudi zastopniki pacientovih pravic, ki delujejo po vsej Sloveniji. Zakon o pacientovih pravicah in zastopniki obstajajo prav zato, da zaščitijo pacienta v trenutkih, ko je najbolj ranljiv.
