Zamaščena jetra niso le težava ljudi s prekomerno težo
Velika raziskava z več kot 18.000 bolniki kaže, da normalna telesna teža ne zagotavlja blagega poteka bolezni. Ključna je stopnja fibroze jeter.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zamaščena jetra pogosto povezujemo s prekomerno telesno težo, velikim trebuhom in sladkorno boleznijo. Toda bolezen se lahko razvije tudi pri človeku, katerega teža je povsem v običajnem območju.
Velika raziskava, objavljena septembra 2026 v reviji JAMA, je pokazala, da imajo lahko ljudje z normalno telesno težo in s presnovo povezano steatotično boleznijo jeter (MASLD) podobno tveganje za resne dolgoročne izide kot bolniki s prekomerno težo ali debelostjo. Najpomembnejši pokazatelj prognoze ni bila telesna teža, temveč stopnja brazgotinjenja oziroma fibroze jeter.
Kaj pravzaprav pomeni MASLD?
MASLD je novejše ime za bolezen, ki smo jo prej pogosto poznali kot nealkoholno maščobno bolezen jeter oziroma NAFLD. Pri njej se v jetrih kopiči preveč maščobe, hkrati pa je prisoten najmanj eden od presnovnih dejavnikov tveganja, denimo motena presnova sladkorja, zvišan krvni tlak ali neugodna raven maščob v krvi. Evropske smernice MASLD opredeljujejo kot spekter bolezni, ki lahko sega od same zamaščenosti do vnetja, fibroze, ciroze in raka jeter. Pri večini ljudi bolezen ne bo napredovala do najhujših stopenj. Prav zato je pomembno ugotoviti, pri kom se v jetrih že razvija brazgotinjenje.
Več kot 18.000 bolnikov iz 41 držav
Raziskovalci projekta Global MASLD so analizirali 18.326 odraslih iz 41 držav, pri katerih je bila bolezen potrjena z biopsijo jeter. Po indeksu telesne mase je imelo 6,7 odstotka udeležencev normalno telesno težo. V tej skupini je bilo manj sladkorne bolezni tipa 2 in tudi manj napredovale fibroze kot med bolniki s prekomerno težo ali debelostjo.
Toda razlika izgine, ko pogledamo dolgoročne klinične posledice. Po statističnem upoštevanju starosti, spola, države in presnovnih bolezni normalna telesna teža ni bila povezana z manjšim tveganjem za smrt ali resne zaplete bolezni jeter. Raziskovalci zato opozarjajo, da videz oziroma številka na tehtnici nista dovolj, da bi presodili, kako resna je bolezen.
Pomembnejša od kilogramov je fibroza
Najmočnejši opozorilni znak v raziskavi je bila napredovala fibroza jeter. Gre za nastajanje brazgotinskega tkiva zaradi dolgotrajne poškodbe jeter. Če proces napreduje, se lahko razvije ciroza, s tem pa tveganje za odpoved jeter in hepatocelularni karcinom. V raziskavi je bila napredovala fibroza povezana z več kot dvakrat večjim tveganjem za smrt. Tveganje za skupni izid, ki je vključeval raka jeter, poslabšanje delovanja jeter, presaditev ali smrt, pa je bilo več kot trikrat večje. Prav zato evropske smernice poudarjajo, da je pri MASLD ocena fibroze bistvena za napoved nadaljnjega poteka bolezni.
Kako zdravniki ugotovijo, ali so jetra že zabrazgotinjena?
Prvi korak je lahko FIB-4, preprost izračun, ki uporablja starost ter podatke iz krvnih preiskav, med drugim vrednosti jetrnih encimov in število trombocitov. Če rezultat pokaže večje tveganje oziroma ni dovolj jasen, lahko sledijo dodatne preiskave. Ena od njih je tranzientna elastografija, pri kateri se meri togost jeter.
Bolj, kot so jetra zaradi fibroze spremenjena, praviloma večjo togost izmerimo. Evropske smernice priporočajo prav postopni pristop: najprej krvni izračun, kot je FIB-4, nato pa pri izbranih bolnikih elastografijo. V novi raziskavi je bila elastografija pri bolnikih z normalno težo pri prepoznavanju napredovale fibroze natančnejša od FIB-4.
Ultrazvok ne pove vsega
Običajen ultrazvok lahko pokaže, da je v jetrih nakopičena maščoba, vendar iz tega še ne moremo zanesljivo ugotoviti, koliko brazgotinskega tkiva je že nastalo. Za oceno fibroze so zato potrebne druge metode, predvsem neinvazivni testi in elastografija, v izbranih primerih pa tudi biopsija. Tudi slovenska strokovna literatura pri ocenjevanju maščobne bolezni jeter ločuje med ugotavljanjem zamaščenosti in oceno fibroze z elastografskimi metodami.
Normalna teža torej še ni zagotovilo
Pomembna je tudi omejitev raziskave: sodelovali so bolniki, pri katerih je bil MASLD že potrjen z biopsijo, zato rezultatov ne moremo neposredno prenesti na vse vitke ljudi v splošni populaciji. Sporočilo je predvsem pomembno za ljudi, pri katerih je zamaščenost jeter že ugotovljena.
Če imate normalno telesno težo, diagnoze zato ni smiselno jemati manj resno samo zaradi številke na tehtnici. Pri nadaljnji oceni je pomembneje ugotoviti, koliko so jetra dejansko poškodovana in ali je že prisotna fibroza. Kot je ob raziskavi poudaril tudi spremljajoči komentar v reviji JAMA: normalen indeks telesne mase lahko ustvari lažen občutek varnosti. Pri MASLD je veliko pomembnejše stanje jeter kot sama telesna konstitucija.
